Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Torek, 3. februar ob 14h (2369 bralcev)
Torek, 3. 2. 2004
lucija



Tokrat o problemu izrednih dijakov, ki ne morejo delati preko študentskih napotnic ter o ter o razmerah na področju študentskega dela nasploh. S predsednikom uprave GIZ agencij za posredovanje dela in zaposlitve, Alojzom Šketom, se pogovarja Lucija G.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je izdalo odločbo, po kateri bi morali študentski servisi prenehati izdajati začasne ter občasne napotnice tistim, ki se izobražujejo po programu za izobraževanje odraslih. Brez možnosti bi tako ostalo kakšnih deset tisoč mladih, ki si šolanje plačujejo z denarjem, prisluženim z delom prek študentskih servisov.

Nekateri študentski servisi obvestilo upoštevajo, drugi ne. Na neurejene razmere, ki vladajo na tem področju, so nas opozorili iz Gospodarskega interesnega združenja agencij za posredovanje dela in zaposlitve. Več o omenjenem problemu ter o razmerah na področju študentskega dela nasploh, boste izvedeli v pogovoru s predsednikom uprave omenjenega združenja, Alojzom Šketom. Sprašuje Lucija G.

///////////////////////////////////////////////////////////
MD /41 (16:45)
(-16:45)O tem združenju …
… in kako je nastalo.
(- 16:36) Združenje je nastalo …
… in podobne stvari.
(-15:31) Ja sicer je nekaj več …
… kako je s tem v praksi?
(-15:05) V praksi ..
..že solidno pokrita.
(-13:19) Ja, konkretno v tem obvestilu …
… preko izopbraževanja odraslih.
(-13:00) Tako je, ja…
… v nezakonit položaj.
(-10:40) Kako pa vi osebno…
… izredni dijaki pa ne.
(-10:20) Ja, v celoti...
... predvsem ministrstvo za delo.
(-8:28) Ja, v tem sporočilu izražate...
ki izgubi koncesijo.
(-7:56) Ja, absolutno...
več tisoč takih primerov.
(-6:20) Kaj pa druga določila...
... izvajanje tega določila.
(-6:06) Tukaj ni nekih...
... od meseca do meseca.
(-4:43) Pa še zadnje ..
... po tem obdobju?
(-4:33) Ja, v krajšem času ...
... prehudih različnosti, a ne da.
(-2:46) Je pa res tudi ...
...neke fakultete lahko opravljal?
(-2:11) Ja, jaz mislim...
... navadnim fizičnim delom.
(-1:02) V redu, najlepša hvala...
... bi želeli še kaj dodati k temu?
(-0:54) Ja pravzaprav...
... na svoje mesto.
(-0:16) Torej velika...
... enako, nasvidenje.
//////////////////////////////////////////////////////////////

Ni še dolgo, odkar so tudi izrednim študentom omogočili delo preko študentskih servisov. Tako so se izoblikovale tri kategorije študentov: redni ter izredni ki niso zaposleni, ter izredni, ki študirajo ob delu.

Še največji hec pri vsem tem je, da se izrednega dijaka obravnava kot udeleženca izobraževanja odraslih, izredni študent je pač samo študent. So torej potemtakem izredni dijaki kaj bolj odrasli od izrednih študentov?

Najbolj smiselna bi bila uvedba starostne omejitve, do katere bi lahko izredni dijaki, ki so zaradi kakšnih koli že okoliščin opustili redno šolanje, delali preko študentskega servisa.

Nedoumljivo je, kako država na eni strani kriči, da je potrebno izboljšati izobrazbeno strukturo prebivalstva, ki je slabša od evropskega povprečja, na drugi strani pa sprejema pravila, ki prizadenejo ravno najbolj šibke člene v verigi izobraževalnega sistema. Tiste, ki zaradi težkih družinskih in socialnih razmer ali pa zaradi lastne neprilagodljivosti vsesplošnim kalupom niso prenesli bremena srednje šole, kasneje pa so se pobrali in želeli znova začeti ali zgolj dokončati srednjo šolo.

Dragi izredni dijak, država ti ni v pomoč, pomagaj si sam. Kakor veš in znaš!


Komentarji
komentiraj >>