Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
NA JURIŠ OFF! (898 bralcev)
Sreda, 18. 4. 2012
Boris V.



… po državi stavka približno 100.000 javnih uslužbencev, pred poslopjem vlade protest …
… DeSUS izključil Ivana Simčiča, ki vseeno ostaja poslanec …
… Španija ostro proti argentinski nacionalizaciji naftnega podjetja, v katerem ima večinski delež španski Repsol …
… Kitajska verjame obljubam sirske vlade glede spoštovanja premirja, Zahod in Arabska liga skeptična …

OFF NAPOVEDNIK

V muzeju sodobne umetnosti v kraju Casoria v bližini Neaplja so se te dni odločili za svojevrsten protest proti vladnim varčevalnim ukrepom glede financiranja kulturnih ustanov. Direktor muzeja Antonio Manfredi, ki ga v preteklosti ni ustavilo niti ustrahovanje neapeljske mafije Camorre, z ognjenim performansom začenja tako imenovano Vojno umetnosti, v okviru katere bodo protestno sežigali umetniška dela. Prva žrtev je bilo delo francoske umetnice Severine Bourgignon, ki je ognjeno vojno podprla in jo budno spremljala preko Skypa.

Vojna umetnosti naj bi vsak teden predvidoma terjala po tri umetniška dela, skupno naj bi jih žrtvovali okoli tisoč. Koliko umetniško, humanistično in družboslovno pa tudi naravoslovno navdahnjenih življenj bodo vladni varčevalni ukrepi terjali pri nas, zaenkrat ni znano. V duhu novodobne gospodarske postrevolucije vlada namreč zaposlenim v javnem sektorju sporoča, naj se vendar vrnejo z Lune na realna tla matere Zemlje. Vlada, ki sicer še vedno ostaja na Marsu, pa bo dogajanje na Zemlji budno spremljala, o njem razpravljala in po potrebi, v dobro ljudstva, kakopak tudi posredovala.

Berete OFF Program Radia Študent, kjer se ne oglašamo niti z Marsa niti z Lune, temveč ostajamo trideset metrov nad Zemljo, natančneje v šestem in sedmem nadstropju rožnodolskega bloka 14!

OFF PROGRAM

Od jutra poteka široka stavka javnega sektorja, uperjena proti vladnim varčevalnim ukrepom, v kateri sodeluje 23 sindikatov javnega sektorja oziroma približno 100.000 javnih uslužbencev. Tako stavkajo zaposleni v izobraževanju, vzgoji, zdravstvu in socialnem varstvu, državnih organih, policiji, pa veterinarji, cariniki, gasilci, pazniki in del zaposlenih v pravosodju. Stavkovne zahteve so jasne. Vlada naj umakne po mnenju sindikatov nepravične ukrepe, ki razgrajujejo socialno državo, ohranijo naj se doseženi standardi kakovosti javnih storitev, vlada pa naj tudi ne odpušča in znižuje plač javnih uslužbencev. Vlada je stavko kritizirala, še posebno je poudarila težave, ki jih imajo danes starši otrok v vrtcih in šolah. Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, je na jutranji novinarski konferenci dejal, da je izredno malo otrok prišlo v šole in vrtce, kar kaže na podporo staršev:

Štrukelj opozarja tudi na vladne pritiske na raziskovalne inštitute v smislu krčenja sredstev:

Ob tem naj spomnimo na izjavo pristojnega ministra Žige Turka z dne 30. marca, v kateri lepo pojasni pogled te vlade na raziskovalne inštitute:

Stavkovne zahteve je v svojem značilnem slogu v včerajšnjem intervjuju na nacionalni televiziji kritiziral tudi premier Janša:

Proti politiki vlade, pa tudi njenemu diskurzu, so tako po vsej Sloveniji potekali protesti, ki so se začeli pet do dvanajstih. V Mariboru se je zbralo okoli 600 ljudi, v Ptuju, kjer je danes na obisku vlada, 500, zaposleni v javnem sektorju so se zbrali tudi v Velenju, Celju, Ravnah na Koroškem, največji shod pa je bil pred vladnim poslopjem v Ljubljani.

Med stavkajočimi so tudi policisti, vendar oni edini napovedujejo daljšo stavko, ki bo trajala, kot pravijo v obeh policijskih sindikatih, do izpolnitve njihovih zahtev. Ob drugi uri se je začela skupna novinarska konferenca vseh stavkajočih sindikatov v javnem sektorju, ki jo spremlja naš sodelavec Gregor Kuhar:

Naj povemo še, da se bo ob 17-ih na ljubljanski filozofski fakulteti začela javna tribuna v organizaciji gibanja Mi smo univerza z naslovom Javni sektor, varčevalni ukrepi in pomen družbene reprodukcije. Naj za konec napovemo še jutrišnji protest pod geslom „Absolutno zavračamo", ki se bo začel ob 18-ih v Miklošičevem parku v Ljubljani. Gibanje 15o poziva k zavrnitvi varčevalnih ukrepov. Označuje jih za sistemsko nasilje, ki mu je podvržena prekerna generacija.

Demokratična stranka upokojencev se je po pritisku javnosti in medijev vendarle odrekla svojemu poslancu Ivanu Simčiču, ki se mu je očitalo ponarejanje srednješolskega spričevala. Izvršni odbor stranke ga je včeraj namreč izključil iz stranke. Simčič vztraja, da se mu godi krivica in da gre za načrtovan medijski konstrukt proti njemu, odnos DeSUS-a do njega pa je označil za nekorektnega. Simčič je povedal, da za očitano dejanje ni bil niti ovaden, kaj šele obsojen, zato se je odločil, bo ostal v Državnem zboru, a kot nepovezani poslanec.

Španija se je ostro odzvala na napoved argentinske predsednice Cristine Fernandez de Kirchner o nacionalizaciji oziroma odkupu večinskega deleža španskega podjetja Repsol v argentinski naftni družbi YPF. Predsednik uprave Repsola Antonio Brufau je dejal, da to dejanje ne bo ostalo nekaznovano, španski premier Mariano Rajoy pa se je odzval z izrazi globokega nelagodja. Podobno izjavo, in sicer da je to zelo negativno sporočilo za tuje investitorje v Argentini, je podala visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo politiko Catherine Ashton, zaskrbljenost pa je izrazil tudi britanski zunanji minister William Hague. Nacionalizacija uživa široko podporo argentinske javnosti, predsednica pa jo utemeljuje s potrebo po suverenosti glede surovin in pomanjkanjem vlaganj v razvoj novih naftnih in plinskih virov, čeprav je Repsol na zahodu Argentine nedavno odkril ene največjih zalog nafte in plina. V času mandata sedanje predsednice je oblast že nacionalizirala zasebne pokojninske sklade in največjo letalsko družbo Aerolineas Argentinas.

V Bruslju poteka dvodnevno skupno zasedanje zunanjih in obrambnih ministrov članic zveze Nato, ki se ga udeležujeta tudi minister za zunanje zadeve Karl Erjavec in njegov kolega z obrambnega ministrstva Aleš Hojs. Tokratno zasedanje je namenjeno pripravam na vrh zavezništva, ki bo maja v Chicagu, konkretno pa naj bi ministri razpravljali še o umiku mednarodnih sil iz Afganistana do konca leta 2014 ter o financiranju afganistanskih varnostnih sil. Po grobih ocenah naj bi bilo za slednje treba zagotoviti 4,1 milijarde ameriških dolarjev. Na ločenem sestanku pa bodo obrambni ministri Nata razpravljali o tako imenovanem obrambnem svežnju, ki naj bi bil sprejet maja v Chicagu. V okviru tega predvidevajo tesnejše povezovanje in sodelovanje med članicami na različnih področjih.

Uspeh mirovnega načrta skupnega odposlanca Združenih narodov in Arabske lige Kofija Ananana je vedno bolj pod vprašajem. Potem ko naj bi prejšnji četrtek v veljavo stopil njegov mirovni načrt, ki predvideva predvsem ustavitev nasilja, se spopadi med vladnimi silami in uporniki ter ubijanje civilistov nadaljujejo. O nasilju poročajo iz province Idlib ob meji s Turčijo, iz province Dara južno od Damaska ter iz mesta Homs. Medtem ko na Kitajskem še vedno zaupajo obljubi sirskih oblasti o prekinitvi ognja, kar je med obiskom na Kitajskem zagotovil sirski zunanji minister Valid Mualem, pa države nasprotnice sirskega režima ostajajo skeptične. Pesimistični so tudi voditelji Arabske lige, ki so se sestali v katarski Dohi, saj Sirija po njihovem mnenju do sedaj, od očitno zgolj simbolične sklenitve premirja v četrtek, še ni spoštovala niti ene od šestih točk, ki jih predvideva Annanov mirovni načrt.

Sudan in Južni Sudan sta odprla novo fronto na mejnem območju med državama. Mejni spor med državama se stopnjuje, odkar je Južni Sudan zasedel naftno nahajališče Heglig za mejo, na kar se je Sudan odzval z zračnim obstreljevanjem mesta. Spopadi so tokrat izbruhnili severno od mesta Aweil v Južnem Sudanu, 160 kilometrov zahodno od mesta Heglig, pri tem pa naj bi bilo ubitih 22 vojakov z obeh strani. Obe državi krivdo za spopade medsebojno prelagata, nasilje pa opredeljujeta kot izraz samoobrambe. Širitev bojev je zaskrbljujoče, saj glede na burno zgodovino konfliktov med zdaj dvema državama ne gre pričakovati, da bi se spopadi v kratkem prenehali. Do sedaj je bilo zaradi bojev domove primorano zapustiti več kot 100.000 ljudi.

OFF sta pripravila Boris Vasev in vajenka Maša.



Komentarji
komentiraj >>