Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
VARČEVALNI UKREPI KOT SCENA V PREDSTAVI ELITIZACIJE VISOKEGA ŠOLSTVA (957 bralcev)
Petek, 20. 4. 2012
Boris V.



Eno od področij, na katerem namerava vlada privarčevati, če uporabimo njeno dikcijo, del od nekaj več kot 800 milijonov evrov, je tudi visoko šolstvo. Gre sicer za del širše kampanje predrugačenja družbe. Ena od front je tako visoko šolstvo. Sledijo šolnine in elitizacija visokega šolstva?

Oddaja v celoti:

-----------------------------------------------

Eno od področij, na katerem namerava vlada privarčevati, če uporabimo njeno dikcijo, del nekaj več kot 800 milijonov evrov, je tudi visoko šolstvo. Uvodna izjava premierja Janeza Janše, ki je del torkovega intervjuja na nacionalni televiziji, lepo ponazarja pogled sedaj vladajočih na zaposlene v visokem šolstvu, tudi ta izjava pa je zgolj del vladne hujskaške kampanje proti javnemu sektorju kot celoti. Znotraj visokega šolstva naj bi tako obstajale rezerve, s čimer bi visokošolske ustanove, zaposleni in študenti lažje preživeli načrtovano krčenje proračunskih sredstev. Rektor ljubljanske univerze Stanislav Pejovnik je na včerajšnji skupni seji senata Univerze v Ljubljani, kolegija dekanov, upravnega odbora in študentskega sveta opozoril, da ni več možnosti pridobivanja drugih virov financiranja:

O kakšnem zmanjšanju sredstev sploh govorimo? Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport se s predlaganim rebalansom proračuna obeta krčenje sredstev v višini 262 milijonov evrov. Predviden obseg zmanjšanja obsega financiranja v letošnjem letu v visokem šolstvu in znanosti znaša 71 milijonov evrov, brez investicij, od tega 31 milijonov v visokem šolstvu, prav tako brez investicij. Investicije v visoko šolstvo in študentske domove se dodatno zmanjšujejo za 65 milijonov evrov. Koliko od tega bo morala prispevati Univerza v Ljubljani? Govori Dušan Mramor, predsednik upravnega odbora Univerze v Ljubljani in dekan Ekonomske fakultete v Ljubljani:

Mramor opozarja, da gre konkretno za zmanjšanje mesečnih denarnih pritokov fakultet za izobraževalno in raziskovalno dejavnost za 33 odstotkov. Nobena od fakultet po izračunih Univerze v Ljubljani tako ne bo mogla pokriti svojih obveznosti, 24 članic pa ne bo imelo niti za plače. Minister Žiga Turk to zanika in pravi, da bi bila postavka za visoko šolstvo v proračunu nižja za 12 in ne 30 odstotkov. Turk sarkastično dodaja, citiramo: „Če kdo, potem bi morali biti visoko izobraženi ljudje sposobni najti rezerve", konec citata. A visoko šolstvo naj bi bilo z ukrepi na udaru nesorazmerno bolj kot ostali deli javnega sektorja. Dušan Mramor predstavlja številke:

Zmanjšala pa se predvidoma ne bodo le sredstva za delovanje visokošolskih ustanov, ampak bodo v okviru nižanja plač zaposlenih v javnem sektorju tega ukrepa deležni tudi zaposleni v visokem šolstvu. A Janez Turk, član študentskega sveta Univerze v Ljubljani, opozarja:

Študenti bodo breme tako imenovanega varčevanja nosili na več nivojih. Če odmislimo nižanje subvencij za bivanje pri zasebnikih, dodatno obdavčitev študentskega dela in ukinitev subvencij za prehrano v poletnih mesecih, bodo študenti ukrepe nedvomno občutili tudi pri študijskih programih. Denarja za njihovo celovito izvedbo preprosto ne bo dovolj, kar bo znižalo kakovost javnega šolstva. Ena od, pogojno rečeno, rešitev so seveda šolnine, s katerimi bi visokošolske ustanove nadomestile izpadla sredstva. Vlada v zadnjih ukrepih uvedbe šolnin sicer ne predvideva izrecno, vendar je v Nacionalnem reformnem programu, v katerem se država obvezuje, da bo krizo reševala v skladu z evropskimi dogovori, zapisano, da če finančna situacija tega ne bo omogočala, država ne bo financirala druge bolonjske stopnje, ki je glede stopnje izobrazbe ekvivalentna stari diplomi. Dekan Pedagoške fakultete Janez Krek opozarja na možnost uvedbe šolnin:

Primož Krašovec, doktor sociologije in pripadnik gibanja Mi smo univerza, meni, da namerava vlada z varčevalnimi ukrepi odgovornost za uvedbo šolnin prenesti na univerzo in se pri tem sklicevati na njeno avtonomijo:

Vedno bolj jasno postaja, da gre pri napovedanih varčevalnih ukrepih za del širše kampanje predrugačenja družbe, ena od front pa bo ravno na področju visokega šolstva. Jože Vogrinc, predavatelj sociologije kulture na ljubljanski Filozofski fakulteti, meni, da so vladni ukrepi napad na visoko šolstvo, a da se žrtev odziva preveč panično:

Minister Turk ne skriva svoje privrženosti elitizaciji visokega šolstva, šolnine pa so zgolj eno od orodij za dosego tega cilja. Drugo orodje je privatizacija visokega šolstva, a so zasebne visokošolske ustanove v primerjavi z javnimi zaenkrat marginalne tako glede števila kot kakovosti. Krčenje sredstev za slednje bo neizogibno znižalo kakovost javnega šolstva, kar bo priročen izgovor za spodbujanje zasebnih visokošolskih zavodov. To je prejšnja Janševa vlada že izdatno počela, vendar kaže, da gre tokrat korak dlje. Dušan Mramor meni, da so lahko predvideni ukrepi zgolj napaka, vendar sam opozarja, da:

Primož Krašovec spominja na začetke spodbujanja zasebnega visokega šolstva in opozarja na veliko verjetnost nadaljevanja tega trenda:

Za konec se spomnimo stališč ministra Turka, ki jih je zagovarjal na nacionalnem posvetu o visokem šolstvu 15. februarja letos na Brdu pri Kranju. O varčevanju na področju visokega šolstva je minister takrat razmišljal takole, citiramo: „Iz te krize se bomo izkopali z inovacijami, z novimi idejami, z znanjem, ne z varčevanjem. Varčevanje bo kratkoročno omogočilo preživetje, inovacije bodo prinesle dolgoročno blagostanje", konec citata. O avtonomiji univerz je Turk dodal, navajamo: „Iz tradicije Evropskih univerz smo se naučili, da manj ko se država vtika v univerze in jim predpisuje, kaj naj delajo, več kot je avtonomije, boljši so rezultati. Prav to avtonomijo, pa ne samo univerze kot celote, ampak tudi avtonomijo fakultete, kateder in učiteljev bom srčno zagovarjal", konec navedka.

Zaključne sekunde tokratne oddaje podarjamo premierju Janši. Kultivator torej zaključujemo s ščepcem mitologije:

Kultivirala sta Boris Vasev in Matevž.



Komentarji
komentiraj >>