Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
NEURADNI LIST – LETNIK 5, ŠTEVILKA 16 (602 bralcev)
Ponedeljek, 23. 4. 2012
Lan



Vlada je Pličaničevemu ministrstvu za pravosodje marca, ko se je zaradi 124 evrov dolga praznil dom Vaskrsićevih, naložila izdelavo študije upniško-dolžniških razmerij na Slovenskem in smernic za morebitne zakonodajne popravke ali dopolnitve.

Vlada je Pličaničevemu ministrstvu za pravosodje marca, ko se je zaradi 124 evrov dolga praznil dom Vaskrsićevih, naložila izdelavo študije upniško-dolžniških razmerij na Slovenskem in smernic za morebitne zakonodajne popravke ali dopolnitve.

Upniki v dobrih štirih letih, odkar deluje centralni oddelek za verodostojno listino, niso množično predlagali izvršb na nepremičnine, je razvidno iz analize določb predpisov glede neomejenosti upnika pri izbiri izvršilnih sredstev. V štirih letih je centralni oddelek tako izdal okrog 800.000 sklepov o izvršbi, nepremičninska izvršba za zneske do 100 evrov pa je bila predlagana v 574 zadevah. Izvršena je bila v enem.

Od začetka leta 2008 do konca letošnjega januarja je bilo vloženih 6663 predlogov za izvršbo na nepremičnine za dolžniške zneske do 1000 evrov. Do izdaje sklepa o izročitvi nepremičnine je prišlo v 31 zadevah.

Zakon o izvršbi in zavarovanju ne določa vrstnega reda izvršilnih sredstev, ugotavlja ministrstvo. To pa pomeni, da upnik ni omejen pri izbiri izvršilnih sredstev. Kot prvo izvršilno sredstvo lahko predlaga izvršbo na nepremičnine in ni dolžan izkazovati, da bi bila izvršba z drugimi sredstvi neuspešna. Opomnili so, da ima dolžnik hkrati široke možnosti preprečiti tako izvršbo, saj dolg lahko poplača ali pa predlaga drugo sredstvo. "Kadar pride v izvršilnem postopku do prodaje dolžnikove nepremičnine, je zato mogoče predpostavljati, da dolžnik obveznosti ni prostovoljno poravnal ter da nima drugega premoženja, s katerim bi lahko poplačal svoj dolg ali pa z drugim premoženjem dolga ne želi poravnati," so zapisali in dodali, da je prodaja nepremičnine zato v izvršilnem postopku nujen poseg v lastninsko pravico dolžnika, da upnik pride do poplačila svoje terjatve.

V zvezi z medijsko odmevnim primerom izvršbe se je v javnosti postavilo vprašanje dveh vrst nesorazmerja. Eno je nesorazmerje med vrednostjo terjatve in vrednostjo prodane nepremičnine, drugo pa nesorazmerje med ustavno varovanimi pravicami dolžnika in upnika, so pojasnili na ministrstvu. "V konkretnem izvršilnem postopku je med terjatvijo in vrednostjo nepremičnine gotovo obstajalo nesorazmerje, vendar pa je treba upoštevati, da je imel dolžnik široke možnosti, da prodajo nepremičnine prepreči," so spomnili. Menijo, da veljavna ureditev ni v nasprotju z ustavo, zato spremembe veljavne ureditve s tega vidika niso potrebne. Ker pa veljavna ureditev ni edina možna ustavno skladna ureditev, so njene spremembe seveda mogoče.

Med drugim bi bilo po navedbah ministrstva mogoče določiti določeno dodatno opozorilo dolžniku, da s plačilom ali predlogom za izvršbo na drugo sredstvo nepremičninsko izvršbo prepreči.

Glede na analizo bo ministrstvo za pravosodje in javno upravo v zvezi z zakonom o preprečevanju zamud pri plačilih pripravilo novelo zakona o izvršbi in zavarovanju, ki bo uravnotežena tako z vidika interesov upnika kot z vidika varstva dolžnika, so napovedali na ministrstvu.



Komentarji
komentiraj >>