...Izrael legaliziral tri naselbine na Zahodnem bregu; izraelske oblasti želijo z nehumanimi ukrepi zatreti gladovno stavko palestinskih zapornikov...
...vprašljiva učinkovitost opazovalcev Združenih narodov v Siriji...
...v Kaliforniji bodo izvedli referendum o ukinitvi smrtne kazni...
...ustanovljena nova vohunska agencija Pentagona...
...Škuc protestno zavrača vabilo zunanjega ministra na srečanje s predstavniki nevladnih organizacij...
OFF NAPOVEDNIK
Šest italijanskih delavcev, ki so izgubili službo v naravnem parku, kot vzdrževalci poti za treking v okolici vulkana Vezuv, je protestno zlezlo v njegov krater. Šesterica je sporočila, da nameravajo v kraterju ostati, dokler jim ne vrnejo delovnih mest ali pa vsaj pojasnijo, zakaj so jih odpustili. Delavci so se namestili na polico, ki se nahaja okoli 10 metrov pod vhodom v krater in kateri grozi, da se bo zrušila, njihovi nekdanji sodelavci pa jim dobavljajo hrano in vodo.
Trenutne družbene razmere, v katerih je izražanje nezadovoljstva postalo vsakdanji pojav, očitno kličejo po bolj kreativnih pristopih opozarjanja na naraščajočo brezposelnost. Upamo, da se trend ne bo preselil tudi k nam in da brezposelnim ne bo potrebno ogrožati svojih življenj na požiralnikih Cerkniškega jezera.
Berete OFF program Radia Študent kjer protestiramo z zvokom in besedo.
OFF PROGRAM
Število smrtnih žrtev spopadov med vladnimi silami in uporniki v Siriji se povečuje. Po navedbah opozicijskih sil je bilo v včerajšnjih spopadih ubitih okoli 70 civilistov, od teh največ v mestu Hama. Očitno se bo število smrtnih žrtev še povečevalo, kar meče dodaten dvom na uspešnost misije Združenih narodov, potem ko se je tudi mirovni načrt posebnega odposlanca Združenih narodov in Arabske lige Kofija Anana izkazal za neuresničljivega. Aktivisti so namreč vse bolj skeptični glede vloge, ki naj bi jo v Siriji odigrali opazovalci, ki jih je postavil Varnostni svet Združenih narodov.
Eden od sirskih upornikov je za medije povedal, da so opazovalci, ki so jih postavili Združeni narodi, vnesli še večji razdor med sprte strani, saj naj bi na vsako področje, kjer so se pojavili, za seboj pripeljali dodatno nasilje s strani vladnih sil. Prav tako naj bi prihod opazovalcev obžalovali tudi na nedeljskih mirnih demonstracijah proti režimu predsednika Sirije Bašarja Al Asada, saj naj bi bili aktivisti zaradi tega, ker so pozdravili opazovalce, še huje kaznovani. O podobnih situacijah poročajo tudi iz mesta Deraa.
Svetovni program za prehrano pri Združenih narodih bo do konca tega meseca povišal svojo humanitarno pomoč, namenjeno četrt milijona ljudem v Siriji. V okviru omenjenega programa za prehrano in v sodelovanju s sirsko-arabskim rdečim križem so do sedaj mesečno dovajali hrano okoli 100.000 prebivalcem Homsa, Hame, Idleba in Damaska. Celo pred izbruhom nasilja v Siriji naj bi okoli 1,4 milijona ljudi, predvsem iz področij, prizadetih s sušo, trpelo vsakdanje pomanjkanje hrane, zdaj pa se je potreba po humanitarni pomoči še povečala. S kakšnimi težavami se soočajo pri dovajanju hrane prizadetim prebivalcem, nam je povedala Abeer Etefa, predstavnica Svetovnega programa za prehrano pri Združenih narodih iz Kaira:
Abeer Etefo smo prav tako povprašali, če nam lahko posreduje kakšne informacije glede razmer v Jemnu:
Zanimalo nas je tudi, zakaj potem drugačna obravnava situacij v Jemnu in Siriji s strani mednarodnih organizacij in zahodnih vlad?
Izrael je legaliziral tri naselbine na Zahodnem bregu. Gre za naselbine Bručin, Rečelim in Sansana, kjer skupno živi okoli 830 ljudi. Vse tri naselbine so bile vzpostavljene v 90. letih prejšnjega stoletja, legalizirala pa jih je šele vlada trenutnega premierja Benjamina Netanjahuja. Palestinci so z ureditvijo statusa naselbin nezadovoljni in trdijo, da je legalizacija odgovor na pismo palestinskega predsednika Mahmuda Abasa Netanjahuju, v katerem je zahteval zamrznitev gradnje judovskih naselbin na palestinski zemlji in pristanek na meje izpred šestdnevne vojne leta 1967. Izraelci na drugi strani trdijo, da legalizacija naselbin ne spreminja stanja na terenu, saj niso vzpostavili nobenega novega naselja niti razširili obstoječega.
Medtem pa so se izraelske oblasti odločile za še bolj drastične ukrepe z namenom ustavitve gladovne stavke, s katero želi vse več palestinskih zapornikov, zaprtih v izraelskih zaporih, opozoriti na administrativno zapiranje, ki omogoča zadrževanje ljudi za rešetkami za nedoločen čas, brez da bi bili sploh obtoženi. Vsem palestinskim zapornikom, ki bodo nadaljevali z gladovno stavko, bodo izraelske oblasti prepovedale kakršnekoli stike s sorodniki, prav tako pa jim bodo odvzeti tudi osebni predmeti, kot so različne elektronske naprave. Razen pripomočkov za osebno higieno in čevljev so nekaterim zapornikom, ki gladovno stavkajo, odvzeli tudi sol, ki so jo sicer zaporniki med stavko edino uživali. Prejšni četrtek se je za gladovno stavko odločilo 3.500 palestinskih zapornikov od skupno 4.700 zaprtih v izraelskih zaporih, več kot tisoč pa jih stavka že dlje časa.
Predsednik Južnega Sudana Salva Kiir je dejal, da je Sudan razglasil vojno njegovi državi. Vojna uradno še ni bila napovedana z nobene strani, vendar pa predsednik Kiir s takšno retoriko stopnjuje besedno vojno. Kiir se trenutno mudi na petdnevnem obisku na Kitajskem, kjer se je v Pekingu že srečal s kitajskim predsednikom Hu Jintaom, Kitajsko pa je oklical za ekomonskega in strateškega partnerja države. Na drugi strani je uradni Peking pozval k prenehanju nasilja na z nafto bogatem območju okoli Hegliga, saj nafto kupuje od obeh Sudanov. Kitajska je sicer znana kot zaveznica sudanskega predsednika Omarja Al-Baširja.
Odločenost so znova pokazali v Združenih državah Amerike. Tam, ko gre za širjenje tako imenovane demokracije oziroma njihovega interesnega polja, se za doseg tega plemenitega cilja ne izbira sredstev. Pred zračno bazo nacionalne garde Hancock v zvezni državi New York je tako skupina triintridesetih svobodomiselnih aktivistov protestirala proti uporabi brezpilotnih letal. Z največjo intenziteto se te jeklene pošasti v zadnjem času uporablja predvsem v Afganistanu, Pakistanu, Jemnu in Iraku. Večina aktivistov je bila sicer preventivno aretirana dve ulici stran od zračne baze.
Ameriški predsednik Barack Obama bo izdal odločbo, ki bo ameriškim uradnikom dovoljevala, da uvedejo sankcije proti tujim državljanom, ki so uporabljali nove tehnologije, vse od sledenja mobilnim telefonom do internetnega nadzora, ki so pomagale izvrševati resne kršitve človekovih pravic med arabsko vstajo. Odločba navaja, da so bile satelitske komunikacije, mobilni telefoni in internet, ki so jih uporabljali aktivisti na Bližnjem vzhodu in v arabskem svetu, uporabljeni proti njim s strani sirskega in iranskega režima. Sankcije bodo tako uperjene zgolj proti režimom, ki so v konfliktu z Združenimi državami Amerike. Medtem so v Bahrajnu in Jemnu prav tako priče kršitvam človekovih pravic, a jih bodo ameriške sankcije zaobšle.
V Kaliforniji bodo izvedli referendum o ukinitvi smrtne kazni, potem ko so zagovorniki ukinitve uspešno zbrali več kot pol milijona podpisov. Na novembrskem referendumu bodo glasovali o podpori zakonu, ki bi smrtno kazen preoblikoval v dosmrtno zaporno kazen. V tem primeru bi bila kazen 725 zapornikov, ki trenutno čakajo na izvršitev smrtne kazni, preoblikovana v doživljenjski zapor brez možnosti pogojnega izpusta. Ukinitev smrtne kazni bi Kaliforniji prihranila okoli 100 milijonov dolarjev, ki bi jih namenila za raziskovanje nerešenih primerov posilstev in umorov, zaporniki pa bi v zaporu morali opravljati delo. Če bo referendum uspel, bo Kalifornija postala 18. ameriška zvezna država z zakonsko prepovedjo izvrševanja smrtne kazni.
V Pentagonu so ustanovili novo vohunsko agencijo, imenovano Obrambna tajna služba, ki se bo osredotočala na vohunske operacije v tujini, predvsem v Iranu in na Kitajskem. Skupaj s Centralno obveščevalno agencijo bo tako sodelovalo na stotine uslužbencev, vojaški in civilni vohuni pa se bodo osredotočali tudi na potencialne grožnje iz Irana, Severne Koreje in območij v Afriki, kjer deluje Al Kajda. Nova agencija naj bi v polni moči začela delovati, ko bodo uslužbencem dokončno dodeljene naloge. V Pentagonu še zanikajo, da bo nova agencija zmanjševala pomen Centralne obveščevalne agencije.
Društvo ŠKUC je zavrnilo vabilo ministra za zunanje zadeve Karla Erjavca na letno srečanje s predstavniki nevladnih organizacij na temo človekovih pravic. Vodjo programa za človekove pravice pri društvu ŠKUC Tatjano Greif smo povprašali, zakaj se je društvo odločilo za protestno neudeležitev.
Povprašali smo jo še, koliko nevladnih organizacij je sledilo njihovemu zgledu.
OFF sta pripravili vajenki Petra in Maša.