OFF NAPOVEDNIK
Smrt fašizmu, svoboda narodu! Na dan rojstva Osvobodilne Fronte oziroma v novoreku – »dan boja proti okupatorju« se spomnimo na pogum takratnih ljudi in se zazrimo v oči trenutnega okupatorja na globalni ravni – finančnim trgom. V luči javne razprave in medijskega boja o varčevalnih ukrepih se pozablja, da nismo do trenutnega zajeba na globalni ravni prišli po krivdi ljudstva, temveč zaradi pomanjkanja regulacije nad finančnim sektorjem. Kljub poznavanju krivca se za razrešitev sistemskih napak ne stori nič. Včeraj se je trem slovenskim bankam ponovno znižala kreditna ocena s strani enega od treh jezdecev finančne apokalipse – bonitetne hiše Moody's. Namesto da se problematizira varčevanje, raje izpostavimo dejstvo, da so vse tri glavne bonitetne hiše v privatni lasti – torej izražajo pristranske interese finančnih oligarhij. Obenem se lahko vprašamo po smiselnosti varčevalnih ukrepov, saj se je pri vseh evropskih državah, ki so pričele z varčevalnimi ukrepi, dolg povečal, bonitetne ocene pa znižale.

Stanje, v katerem se nahaja svet, lahko primerjamo z vojno. Osnovni smoter vojne je prerazporejanje bogastva, kar se na svetovni ravni v trenutni obliki odvija s finančnimi operacijami.

Vi pa berete OFF program Radia Študent, kjer kričimo: »Smrt finančnim okupatorjem, svoboda narodu!«


OFF PROGRAM
Predstavniki spodnjega doma Združenih Držav Amerike so na glasovanju potrdili kontroverzni zakonski predlog CISPA – velikega brata ACTE, ki bo poskusil razširiti nadzor nad internetom. Če je bil smoter ACTE urediti zakonodajo glede intelektualne lastnine na internetu, je CISPA večja nevarnost. Ponudnikom interneta bo namreč dovolila, da pregledujejo aktivnosti svojih uporabnikov in zveznim oblastem posredujejo informacije o morebitnih spletnih napadih in terorizmu. Spodnji dom Združenih Držav Amerike ravna mimo volje zgornjega doma parlamenta – senata. Slednji želi s podporo administracije Baracka Obame narediti svoj zakon o nadzoru interneta, ki bi vsa pooblastila za kontrolo in nadzor podelil Agenciji za Domovinsko varnost. Definicija spletne grožnje je seveda zastavljena zelo široko. Kritike proti prenosom vseh pooblastil na represivni organ države se pojavljajo z obeh ameriških političnih spektrov, kakor tudi zaskrbljene širše javnosti.

Povečevanje nadzora nad prebivalstvom se ne stopnjuje le v Združenih Državah Amerike, temveč tudi v Evropi. Z izgovorom boja proti terorizmu in kriminaliteti so države Evropske Unije razširile obseg zbiranja podatkov o letalskih potnikih ter podaljšale čas hranjenje pridobljenih informacij na obdobje petih let. Zakon, ki je bil sprejet z večinsko podporo notranjih ministrov držav Evropske Unije, zavezuje letalske družbe, da posredujejo pridobljene podatke o vsakem potniku nacionalnim varnostnim službam. Posredovani podatki o letalskem letu bodo vsebovali ime, telefonsko številko, elektronski naslov, številko sedeža, podatke o potovanju, lastnosti prtljage in potrdila o plačilu.

Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav bo v Gvinejo Bissau in Mali napotila vojaške sile, saj želi pučiste v obeh državah z vojaško silo prisiliti, da razpišejo volitve in ponovno vzpostavijo tako imenovane civilne vlade. Spomnimo se, da se je v Maliju državni udar zgodil v marcu, v Gvineji-Bissau v začetku aprila. Predvsem udar v Maliju je imel obsežnejše regionalne posledice, saj je omogočil etnični skupini Tuaregov zavzetje severnega dela Malija. Tuaregi se nahajajo na območju več držav in se borijo za lastno avtonomijo. Poleg ponovne ustanovitve civilne oblasti je sekundaren namen vojaškega posega v Maliju zoperstavljanje uporu Tuaregov v regiji kot celoti.

Pakistan kljub nasprotovanju sponzorja iz Washingtona, Združenih Držav Amerike, nadaljuje z načrti za izgradnjo plinovoda za iranski plin. Ideje o izgradnji plinovoda segajo v 90. leta prejšnjega stoletja, vendar jih je ameriška administracija večkrat uspela preložiti. Po najnovejšem pakistanskem načrtu, naj bi se gradnja plinovoda pričela že letos, končan pa naj bi bil do konca leta 2016. Seveda lahko pričakujemo, da bodo Združene Države Amerike svoj pritisk stopnjevale, saj Pakistan dobiva velike količine ameriške vojaške in ekonomske pomoči, obenem pa pakistanski načrt gradnje plinovoda odraža vedno globlje prepade in upor proti volji ameriškega hegemona.

Združene Države Amerike in Japonska sta prenovili Okinavski sporazum, sprejet po drugi svetovni vojni, po katerem je bilo na Okinavi nameščenih tri četrtine ameriških vojaških sil na Japonskih tleh. V luči novega dogovora so oznanili premik 9000-ih pripadnikov ameriške vojske z japonskega otoka Okinava v druge predele azijskega Pacifika. Večji del sil bo prestavljen na Severno marianske otoke Guam, Tinian in Pagan, kjer se bodo ustanovili centri za usposabljanje vojaških sil Filipinov, Singapurja in Avstralije. Premik sil ter posledična okrepitev Ameriške prisotnosti v azijskem Pacifiku odražata zaostrovanje odnosov med Kitajsko in Združenimi Državami Amerike. Spomnimo, da je v zadnjih tednih Kitajska okrepila vojaške sile v južno kitajskem morju, s čimer je sprožila preplah med manjšimi državami, kot so Filipini, Singapur in Tajvan, ki na pomoč kličejo Združene Države Amerike. Bitka za kontrolo nad južnokitajskim morjem se odvija zaradi potencialnih nahajališč nafte in zemeljskega plina ter pomembnosti tranzitnih poti.

Nasprotovanje in izpodbijanje kitajske oblasti s strani Združenih Držav Amerike se nadaljuje tudi na političnem področju. Slep kitajski aktivist Chen Guanhcheng je pobegnil iz hišnega pripora, kjer se je znašel zaradi kampanj proti prisiljenim splavom. Njegovo trenutno nahajališče ni znano, vendar se širijo govorice, da se nahaja v ameriški ambasadi v Pekingu.

Sindikat policistov Slovenije je podal odgovor na obtožbe ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka, ki je na četrtkovi seji matičnega parlamentarnega odbora trdil, da je lani 32 policistov delalo samo za sindikat in zapravilo za 48 vozil denarja. V sindikatu poudarjajo, da gre za cenen poskus zavajanja javnosti in policistov. Več nam je povedal predsednik policijskega sindikata Slovenije Zoran Petrovič:



Obenem nam je pojasnil tudi odsotnost zakonske podlage za odpoved pogodb med sindikatom in policijo, kar je zahteval notranji minister Vinko Gorenak: