SEDMA

Združene države Amerike so sporočile, da so v eno od vojaških oporišč lociranih v jugozahodni Aziji napotile številna sodobna reaktivna letala F-22 raptor. Ameriški Air Force ni izdal ne natančnega števila letal ne lokacije, vendar pa je potrdil, da so bila letala poslana v vojaško bazo na jugozahodu Azije. Po vsej verjetnosti gre za bazo v Združenih arabskih Emiratih.

Pritiski na Iran se stopnjujejo pred pogovori o iranskem jedrskem programu, ki bodo 28. Maja v Teheranu. Iran je pred tem odločno zavrnil kakršnekoli dvostranske pogovore z Združenimi državami. Kljub temu, da Washington zatrjuje, da s tem ne grozi Teheranu, če nič drugega, pa povečuje napetosti v regiji in kljub temu, da je malo verjetno, da bodo ZDA in Izrael sprožili napad na Iran v prihodnjih mesecih je to potezo lahko označiti vsaj za resno provokacijo. Naj samo omenimo, da so letala F-22 raptor v ameriški vojski v uporabi od leta 2005. Še nikoli pa jih niso uporabili v vojaških spopadih.

Skupina predvsem ameriških tehnoloških gurujev in milijarderjev je podprla načrte podjetja Planetary Resources, ki želi s pomočjo sodobne tehnologije izkoriščati rudna bogastva na asteroidih v bližini Zemlje. Med rudninami, ki naj bi jih bilo na asteroidih v izobilju računajo tudi na zaloge vode, iz katere bi pridobivali vodik in kisik kot pogonsko gorivo za vesoljske ladje. S tem naj bi omogočili misije dlje v zaenkrat še neznane globine vesolja.

OSMA

Preiskovalna spletna stran Mediapart s sedežem v Parizu je objavila dokumentirana dokazila, ki nakazujejo da je bil nekdanji libijski voditelj Moamer Gadafi pripravljen financirati Nicolasa Sarkozy-ja na predsedniških volitvah leta 2007. Pri Mediapart trdijo, da jim je bil s strani nekdanjega libijskega visokega uradnika, ki je trenutno na begu, posredovan dokument iz arhivov libijske tajne službe. Podpis na dokumentu naj bi prispeval nekdanji vodja obveščevalne službe in kasneje minister za zunanje zadeve Moussa Koussa. V dokumentu pa naj bi Koussa francosko stran obvestil o načelnem dogovoru, da podprejo kampanjo Nicolasa Sarkozy-ja za kandidata na predsedniških volitvah leta 2007 v višini 50 milijonov evrov.

Sarkozy se je podobnih očitkov, da naj bi ga financiral ravno Gadafi, poskušal znebiti pred napadom NATO-vih sil na Libijo, ki ga je vodila ravno Francija. Takrat je novinarju francoske nacionalne televizije na vprašanje ali ga je financiral Gadafi, sarkastično odgovoril le: "Če me je financiral, nisem bil zelo hvaležen."

Kakšno je gospodarsko in socialno stanje v Španiji je več ali manj jasno. Španska vlada pod vodstvom Mariana Rayoja je v prvih petih mesecih sprejela enega od bolj strogih varčevalnih paketov v Evropski uniji. Nestrinjanje z varčevalnimi ukrepi na področju zdravstva in šolstva so po vsej Španiji zopet izražali pretekli konec tedna, kjer so ulice ponovno zavzeli številni protestniki. Medtem ko se posledice varčevalnih ukrepov večini že odražajo v vsakdanjem življenju, španskemu predsedniku vlade Rayoju predstavljajo le kozmetične popravke. Na strankarskem zborovanju je namreč napovedal, da ni druge izbire, da poleg kozmetičnih nujno potrebujejo tudi globoke strukturne spremembe. Pri tem je imel v mislih predvsem višje davke, ki jih nameravajo v Španiji sprejeti prihodnje leto.

DEVETA

Pravijo, da denar ni voda. Da je temu morda res tako in da denar ne izpari ali izpuhti kot voda je pokazala lestvica najpremožnejših prebivalcev Velike Britanije. Ti so v letu 2011, kljub temu, da je država vnovič zdrsnila v recesijo, še povečali svoje bogastvo. Skupno premoženje 1000 najbogatejših ljudi v Veliki Britaniji se je tako lani povečalo za 4,7 odstotka na neverjetnih 511 milijard evrov. Samo za lažjo predstavo. To je več kot pa je znašal celoletni izvoz Velike Britanije lansko leto.

V reki Donavi blizu Dunaja so našli truplo nekdanjega libijskega premiera in ministra za nafto Šukrija Ganema. Ganem je bil vrsto let eden od najtesnejših sodelavcev nekdanjega libijskega voditelja Moamerja Gadafija. Za spremembo kariere se je odločil tik pred zdajci in sicer med vstajo v Libiji maja lani, ko je prenehal sodelovati z libijskimi oblastmi in odšel v tujino, od koder je napovedal podporo libijskim upornikom. Na Dunaju je imel več pomembnih položajev pri Organizaciji držav izvoznic nafte oziroma OPEC-u.

Če se bo vse izšlo po načrtih bo italijanska vlada danes sprejela nove varčevalne ukrepe v javni upravi. Ukrepi naj bi posebej prizadeli zapore, šolstvo, policijo in sodstvo. V sodstvu naj bi z ukrepi med drugim odpravili kar 950 sodniških in 5900 administrativnih delovnih mest. Glede na stopnjo organiziranega kriminala, tako tistega na ulici kot tistega v gospodarskih in političnih krogih, in glede na razpasenost korupcije, ki razjeda našo zahodno sosedo, postane vpogled v futuristično logiko reševanja krize še bolj zanimiv. Italijanska vlada Maria Montija poleg vsega namreč še načrtuje, da bo do daljnega leta 2024 število karabinjerev zmanjšala za 30.000.

DESETA

Zadnje Britoffe bomo pričeli v Egiptu. Med protesti v Kairu, tokrat so potekali pred ministrstvom za obrambo, je bila ubita vsaj ena oseba, več kot 90 ljudi je bilo ranjenih. Protestniki so pred obrambnim ministrstvom pozivali h končanju vojaške vladavine, ko so bili s strani neznanih napadalcev napadeni z molotovkami in kamenjem. Po izpovedih očividcev pa naj nebi ne policija, ne vojska poizkušala zaustaviti več kot triurne spopade na ulici. Priče še navajajo, da je bilo slišati tudi strelno orožje.

Demonstranti v Egiptu so zadnje čase pogosto tarče napadov, zlasti tisti, ki so blizu ali pa pred ministrstvom za obrambo. Prodemokratični aktivisti za napade krivijo tajno službo, kriminalce na policijski plačilni listi, vojake v civilu in podpornike odstavljenega avtoritarnega režima Hosnija Mubaraka.

Nekdanji vodja izraelske varnostne agencije Shin Bet Yuval Diskin je izraelske voditelje obtožil pretiravanja o nujnosti in učinkovitosti napada na Iran. Izjava Diskina razkriva znamenja krize in razhajanja v Izraelu, kako rešiti vprašanje iranskega jedrskega programa. Diskin je med drugim dejal, da so odločitve izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja in obrambnega ministra Ehuda Baraka, zamegljene s mesijanskimi čustvi in da jim nikakor ne bi smeli zaupati voditi politiko do Irana. Pri vsem je izpostavil še, da bi napad na Iran le pospešil jedrski program.

Končajmo v prazničnem duhu. Kot veste se tudi naša konservativna vlada že dlje časa s socialnimi partnerji »intenzivno« pogaja o zategovalnih ukrepih. Za enkrat bolj ali manj neuspešno. Kljub dinamiki pogajanj pa bodo, kot vsako leto do sedaj, pri Zvezi svobodnih sindikatov, utegnili širom po Sloveniji, organizirati tradicionalna prvomajska kresovanja. Bolje, da se kuri kresove kot da gori parlament. Živel prvi maj in srečno.