Kaj koncept svobode medijev pomeni danes, skoraj 400 let po Miltonovi Areopagitici, enem od najodmevnejših filozofsko-umetniških del v zagovor svobodi izražanja, ko naj bi v demokratičnih državah, vsaj deklarativno, za vselej opravili s cenzuro, in ko imajo avtoritarni režimi zaradi razvoja novih komunikacijskih tehnologij vedno več težav, pri filtriranju nezaželenih političnih stališč? O teh in drugih vprašanjih, povezanih s svobodo medijev danes, smo se pogovarjali z dr. Richardom Barbrookom.
3. maj je po odločitvi Generalne skupščine Združenih narodov razglašen za svetovni dan svobode medijev. A kaj ta koncept pomeni danes, skoraj 400 let po Miltonovi Areopagitici, enem od najodmevnejših filozofsko-umetniških del v zagovor svobodi izražanja, ko naj bi v demokratičnih državah, vsaj deklarativno, za vselej opravili s cenzuro, in ko imajo avtoritarni režimi zaradi razvoja novih komunikacijskih tehnologij vedno več težav, pri filtriranju nezaželenih političnih stališč? Kakšen emancipatorni potencial nosijo s seboj te nove tehnologije in kako svobodo do izražanja izkoriščajo državljani demokratičnih držav? Kakšne vrste cenzure danes ogrožajo prost pretok informacij in kateri centri moči jih usmerjajo?
O teh in drugih vprašanjih, povezanih s svobodo medijev danes, smo se pogovarjali z dr. Richardom Barbrookom, profesorjem na oddelku za družbene vede, humanistiko in jezike Westminstrske univerze. Barbrook je dober poznavalec medijske problematike, ukvarjal se je z medijsko zakonodajo znotraj EU in napisal nekaj vplivnih knjig ter člankov s področja medijev in novih komunikacijskih tehnologij. Še pred tem, v 80-ih, je eksperimentiral s piratskimi in alternativnimi radijskimi postajami in v tem obdobju je tudi obiskal Radio Študent, o katerem še danes ohranja zelo dobro mnenje. Začeli pa smo z vprašanjem, kje vidi Barbrook glavne izzive za svobodo medijev danes: