Študentje AGRFT in ALUO so Državnemu Zboru pripravili brezplačno kulturno lekcijo v obliki branja Cankarjevih Hlapcev. Trodnevna manifestacija je sedaj sicer zaključena, v kultivatorju pa preučujemo razloge, ki so ji botrovali in te zaradi katerih se ni nadaljevala. Ali takšni kulturni podvigi dosegajo svoj namen ali so le manjša nevšečnost, ki jo politiki odpravijo tako, da zaprejo okna svoje pisarne?
S temi besedami so študentje Akademije za gledališče, radio, film in televizijo pretekli torek zasedli ploščad pred Državnim zborom. Pri tem jih je podprl celoten AGRFT, kmalu pa so se jim pridružili tudi študentje Akademije za likovno umetnost in oblikovanje ter več posameznikov iz gibanja Mi smo Univerza, aktivnega na Filozofski Fakulteti. Manifestacija je zato kmalu začela delovati pod geslom 'Slovenija bere Cankarja', k branju pa so bili vabljeni vsi mimoidoči in tisti, ki so želeli dati kulturno lekcijo poslancem, ki so v prostorih Državnega zbora medtem razpravljali o varčevalnih ukrepih.
Akcija je s svojo atraktivnostjo uspešno pritegnila pozornost medijev ter nekaj poslancev Pozitivne Slovenije, ki so manifestaciji prišli izreči javno podporo, ena poslanka pa naj bi se celo udeležila branja. Poslanka opozicijske Pozitivne Slovenije Tina Komel nam razloži, zakaj so akciji izkazali podporo:
Več udeležencev nam je zaupalo, da so v takšne manifestacije prisiljeni, saj se običajni kanali za dialog z ministrstvom preprosto ne obnesejo več. Govorili smo z Janom Zakonjškom, predstojnikom oddelka za film in televizijo na AGRFT-ju:
Tino Komel iz stranke Pozitivna Slovenija smo zato prosili za odziv na takšne poglede:
Pozitivna Slovenija je sicer edina stranka, ki glasnega branja Hlapcev ni preslišala; to morda ni najbolj presenetljivo, saj kot opozicijska stranka nasprotuje rebalansu proračuna in varčevalnim ukrepom v takšni obliki kot jih uzakonja trenutna vlada Janeza Janše in njegove Slovenske demokratske stranke. Slednji še niso ali pa ne bodo pripravili uradnega odziva, niti ga ni pripravila nobena od njihovih koalicijskih partneric. Še najbolj zgovorna od teh je bila stranka upokojencev DeSUS, ki nam je zgolj neuradno povedala, da ima sicer vsak državljan Slovenije možnost manifestacije pred Državnim zborom, vendar to ne pomeni nujno, da se bodo nanjo tudi odzvali.
Študentje na ploščadi so kljub pravici do manifestacije naleteli na nekaj ovir, predvsem zadnji dan – torej včeraj, ko branje Hlapcev ni bilo prijavljeno. Nekaj solidarnosti so jim izkazali stavkajoči policisti, ki jim kljub prekršku niso napisali kazni. Več o tem pove novinar Siniša Gačić, ki se je manifestacije udeležil kot študent AGRFT:
Vlada sicer v eni sapi reže sredstva kulturnikom, v drugi pa jih poziva, naj se proslave ob letošnjem dnevu državnosti in te ob dnevu samostojnosti ter enotnosti zaradi pomanjkanja sredstev udeležijo prostovoljno in se odpovejo svojemu honorarju. Jana Zakonjška smo zato prosili, naj komentira ta dopis, ki ga je javnost prejela le dan pred prvim branjem Hlapcev:
Včeraj, 10. maja, bi Ivan Cankar praznoval svoj 136. rojstni dan. Zakonjška smo zato vprašali, kaj bi po njegovem mnenju porekel na današnjo situacijo:
V neuradnih pogovorih z mimoidočimi smo izvedeli, da manifestacije ne dojemajo kot izraz univerzalnih ampak prej partikularnih interesov bodočih kulturnih delavcev, ki jih bo rebalans proračuna izrazito prizadel. Čeprav so tem izkazali nominalno podporo so bili v dvomih glede učinkovitosti tovrstnih demonstracij. Naj nosilca razredne zavesti tokrat imenujemo narod, mnoštvo ali 99 odstotkov, na dlani je, da ta še ni odkril orožja s katerim bo vzel škarje in platno iz rok samovolje političnih in ekonomskih elit ter si sodbo začel resnično krojiti sam.
Kultiviral je Luka Tetičkovič.