Četrtek, 5. 2. 2004
“Sem zadnja stran ogledala sveta, ki tone v pozabo” je v svojem najslavnejšem delu nekoč zapisal avtor neobičajne literature in človek s še bolj neobičajno biografijo.
“Sem zadnja stran ogledala sveta, ki tone v pozabo” je v svojem najslavnejšem delu nekoč zapisal avtor neobičajne literature in človek s še bolj neobičajno biografijo. Petega februarja, mineva natanko devetdeset let od rojstva Williama Burroughsa, ameriškega pisatelja, ki je tako s svojim življenskim stilom kot s svojo umetniško produkcijo postal ena od najbolj kontroverznih osebnosti dvajsetega stoletja. Čeprav bolj razvpit kot slaven, je Burroughs avtor del, katerih vpliv je opazen v modernih literarnih tokovih in ki so visoko ovrednotena tudi v literarni teoriji. Dejstva - in mit, ki se je spletel iz njegovega življenja - pa vse do danes navdušujejo specifični segment popularne kulture. Skratka, William Burroughs kljub smrti pred sedmimi leti ostaja kultna oseba v vseh pogledih.
William Seward Burroughs se je rodil na današnji dan leta 1914 v Saint Louisu v Missouriju. Bil je drugi sin premožnih staršev, ki so bili finančno preskrbljeni tudi v času gospodarske krize. Starši so mu bili sicer naklojeni, vendar se ostala okolica ni najbolje odzivala na njegovo slabotno postavo, zadržanost in introvertirano obnašanje. Že v otroštvu so ga privlačili negativni liki iz literature, predvsem ljudje, ki so živeli v nasprotju z zakonom, se ukvarjali s kriminalom in uživanjem drog. Zelo rad je bral in zelo zgodaj tudi sam začenjal pisati zgodbe. Zanimivo je končno poročilo s privatne srednje šole, ki jo je obiskoval in ki se je glasilo takole: “Njegovo zanimanje je namenjeno predvsem morbidnim in abnormalnim stvarem kar vpliva na pomankanje občutka za sorazmerje pri njegovem delu in s tem povzroča, da so njegovi dosežki neenaki in malomarni. Njegove mentalne sposobnosti se zdijo dovoljšne, da bi z njimi prišel do kolidža, obenem pa obstaja resen dvom o njegovih zmožnostih, da bi poskrbel za lastno perspektivnost.” Ta ocena se je kasneje izkazala za povsem točno.
Po opravljeni maturi so mu starši omogočili vpis na Harvard, kjer je v štirih letih tudi diplomiral iz angleške književnosti. Po enoletni prekinitvi med katero je potoval po Evropi, se je vrnil in nadaljeval s podiplomskim študijem etnologije in antropologije, ki pa ga ni dokončal. Kljub prestižni izobrazbi in izdatni finančni podpori svojih staršev, je bil izrazito negativno nastrojen proti pripadnikom in atmosferi elitnih družbenih razredov. Po preselitvi v New York se je, ob dokončnem spoznanju o lastni homoseksualnosti in fasciniran nad kriminalom, spoprijateljil z ljudmi z družbenega dna s katerimi je opravljal celo vrsto nelegalnih poslov od skrivanja ukradenega blaga do žeparjenja na podzemni železnici. Preko njih se je tudi dodobra seznanil in resno začel eksperimentirati z drogami. Kmalu je postal zasvojen s heroinom in njegova odvisnost od opiatov je trajala celih petnajst let. To demimondovsko življenje je popisal v svojem prvem romanu z naslovom Junky, ki je izšel leta 1953.
V tem času je v New Yorku spoznal tudi skupino mladih študentov z univerze Columbia, med njimi pesnika Allena Ginsberga in kasnejšega romanopisca Jacka Kerouaca, ki so bistveno vplivali na nadaljevanje oziroma pravi začetek njegove pisateljske poti. Ob medsebojni spodbudi so skupaj postali trije najbolj reprezetativni predstavniki skupine tako imenovanih bitnikov. Skupine, ki je bila usmerjena predvsem proti tradicionalnim ameriškim vrednotam in obstoječim družbenim normam.
Po drugi svetovni vojni se je Burroughs je nekaj časa živel v Teksasu in Mehiki ter dalj časa potoval po državah Južne Amerike. Kasneje se je nastanil v Tangierju na severu Maroka. Tam je napisal tudi večino materiala za Goli obed, svoje najznamenitejše delo, v katerem odsevajo anomalije, ki jih producira množična kultura, tako v totalitarnih kot demokratičnih družbah.
Goli obed je bil izdan leta 1959 v Parizu kamor se je Burroughs za dalj časa preselil in kjer je začel tudi z opuščanjem droge. Nekoliko se je umiril in se resno posvetil pisanju. Medtem je bil njegov roman izdan tudi v Ameriki in bil nemudoma označen za “prostaško in obsceno” literaturo, kar je avtor tudi prostovoljno priznal. Na sojenju, ki je sledilo sta Burroughsovo delo zagovarjala dva takrat že uveljavljena avtorja - pisateljev prijatelj Allen Ginsberg in znani romanopisec Norman Mailer. Z dodelanim in prepričljivim nastopom sta omogočila knjižno izdajo Golega obeda v Ameriki, njegovemu avtorju pa zagotovila priznanje in popularnost. Neposredno po Golem obedu je napisal tri romane - The Soft Machine(1961), Ticket that got exploded (1962) in Nova Ekspres (1964), vmes pa objavil še antologijo Dead Fingers Talk in korespondenco z Allenom Ginsbergom.
Pozneje je pisal in objavljal v bolj umirjenem tempu. Izdal je še dve trilogiji v katerih se je ponovno ukvarjal z idejama nadzora in kontrole, ki po njegovem mnenju postajata vse bolj opazna elementa vsakršne družbene ureditve. Vendar pojavljanje teh dveh konceptov še zdaleč ne izhaja iz Burroughsovega abstraktnega zanimanja. Pritisk formalnega in neformalnega sankcioniranja, torej represivnost družbenih norm, je kot homoseksualec, narkoman in apatrid celo življenje izkušal na lastni koži. Njegova vitalnost in želja po izražanju pa se ni končala pri literarnem ustvarjanju. Sodeloval je tudi z znanimi glasbeniki, pisal filmske scenarije in slikal. Pomagal je režiserju Davidu Cronenbergu pri izdelavi scenarija za film Goli obed, ki pa se bolj kot na Burroughsovo knjigo opira na njegovo biografijo. Kasneje se je preselil nazaj v Ameriko, v Kansas, kjer je umrl leta 1997, star triinosemdeset let.
Vplivnost njegovih del je opazna na vseh področjih kulturnega ustvarjanja, vidna pa je predvsem v literaturi. Kaže se v delih ameriške metafikcije pri avtorjih kot je npr. Thomas Pynchon in pri piscih tako imenovane postmodern transgresive, ki jo predstavljajo J.G. Ballard in Irvine Welsh. William Burroughs je z Golim obedom postal tudi predhodnik celotnega žanra znanega kot cyberpunk, ki se tematsko osredotoča predvsem na upor proti korporacijskemu nadzoru in avtomatizaciji posameznikov.
William Burroughs je zaradi inovativosti in vsebinske brezkompromisnosti svojega pisanja prejel številna priznanja s strani mnogih slavnih pisateljev, na primer Samuela Becketta in Anthonyja Burgessa. Pridobil si je mnogo občudovalcev o katerih pričajo številne internetne strani posvečene njemu in njegovem delu. Z literaturo, ki jo je ustvaril, še bolj pa z divjim življenskim slogom je uresničil poglede in življenska vodila bitnikov ter postal ena od legend dvajsetega stoletja.
Komentarji
komentiraj >>