Do uvedbe prenovljenih študijskih programov "po bolonjsko" bodo pretekla vsaj še tri leta. Kako si spremembe zamišljajo v Komisiji za dodiplomski študij na Univerzi v Ljubljani pa lahko izveste že danes. Oddajo pripravlja Lucija G.
Ravno zdajle, ko poslušate oddajo “Kaj pa univerza?”, so začeli sejati tudi senatorji senata Univerze v Ljubljani. O tem, kdaj bo današnja setev obrodila sadove ne bomo razpravljali. Univerzitetni mlini meljejo počasi.
Današnja seja je zanimiva predvsem zaradi ene točke. Komisija za dodiplomski študij je namreč na svoji seji v začetku tega meseca razpravljala o nalogah, ki jih bodo morale članice Univerze v Ljubljani skupaj z omenjeno komisijo opraviti v zvezi z “vsebinskimi spremembami javno veljavnih študijskih programov v luči Bolonjske deklaracije.”
Tovrstne aktivnosti sicer na univerzi potekajo že vse od leta 1998, ko je bil vpeljan tako imenovani kreditni sistem (ECTS - European Credit Transfer System). Takrat so uvedli tudi prilogo k diplomi, letno samoocenjevanje članic obeh univerz ter mobilnost in izmenjavo univerzitetnih učiteljev. Vsaj v teoriji.
Leta 2003 je senat univerze v Ljubljani ustanovil delovno skupino za spremljanje bolonjskega procesa, ki jo vodi nekdanji šolski minister, sedaj dekan Pedagoške fakultete, Pavel Zgaga. Omenjena delovna skupina, v katero so vključeni tudi predstavniki Študentskega sveta univerze v Ljubljani, se je v preteklem letu redno sestajala in razpravljala o vidikih ciljev skladnega razvoja evropskega visokošolskega prostora. Te cilje opredeljujejo Bolonjska deklaracija iz leta ’99, Praški komunike iz leta 2001 ter dokument, ki je bil lansko leto po rektorski konferenci sprejet v Berlinu. Takoj po sprejetju tega dokumenta je rektor Mencinger pozval članice k razpravi o vsebinskih spremembah študijskih programov.
Člani Komisije za dodiplomski študij bodo na današnji seji senata Univerze v Ljubljani predlagali okvirne roke, v katerih bi naj izpeljali posamezne postopke spreminjanja dodiplomskih programov v skladu z določili bolonjske deklaracije. To bodo storili kljub temu, da Zakon o visokem šolstvu še ni spremenjen in da nova Uredba o financiranju visokega šolstva v praksi še ni povsem zaživela.
Po predlogu Komisije za dodiplomski študij bi naj bile smernice za vpeljavo novosti oziroma sprememb znane že maja letos. Spremembe študijskih programov naj bi senati članic sprejeli do konca tega leta, senat Univerze v Ljubljani pa naj bi jih potrdil junija naslednje leto.
Prenovljene študijske programe bi naj po optimističnih napovedih komisije za dodiplomski študij pri Univerzi v ljubljani uvedli v študijskem letu 2006/2007.
Pri uvajanju sprememb bo članicam v pomoč tudi “Osnutek splošnih navodil za spremembe študijskih programov v skladu z Bolonjskim procesom”, ki ga je pripravil prorektor, prof. dr. Ivan Leban.
Gotovo vas zanima, katera so temeljna določila, ki opredeljujejo strukturo študija in vsebino programov.
Študij bo potekal v treh stopnjah. Prva stopnja ostaja binarna, torej ločena na univerzitetni in visoki strokovni študij. Druga stopnja bo pomenila magisterij iz določene stroke, tretja stopnja doktorat. Največja novost je v tem, da 1. in 2. stopnja skupaj zahtevata pet let študija oziroma 300 takoimenovanih kreditnih točk; tretja, doktorska stopnja pa še tri leta študija oziroma 180 kreditnih točk.
Pri pripravi programov naj bi se zgledovali po podobnih programih na tujih univerzah. V študijskih programih na prvi stopnji bo tako zaradi lažje mobilnosti potrebno definirati osnovne predmete v okviru stroke v nižjih letnikih, izbirne predmete v okviru stroke ter splošne izbirne predmete, ki niso neposredno povezani z določeno stroko (npr. Športna vzgoja, informacijska tehnologija, tuj jezik). Predmeti naj bi bili enosemestrski, kar bi prav tako omogočalo lažje prehode študentov.
Čeprav se s spremembami že mudi, Komisija za dodiplomski študij članicam priporoča, naj “premišljeno pristopajo k spremembam in dopolnitvam obstoječih študijskih programov”. Mi pa upamo, da univerzitetni učitelji pod pritiskom raznih komisij in v mrzličnih pripravah na bodoče spremembe ne bodo pozabili na študente, ki obstajamo tukaj in zdaj.
Še bolj kot to pa nas zanima primerljivost naše izobrazbe z izobrazbo generacij, ki prihajajo za nami. Zdaj je namreč za magisterij potrebnih vsaj sedem let, po novem pa bodo enak naziv lahko dosegli že po petih letih. Trendi pač gredo po svoje. Enkrat v smeri podaljšanja, drugič v smeri krajšanja trajanja študija. Tako kot krila. Enkrat so v modi malo krajša, drugič malo daljša. Vmes pa se najde kakšna izgubljena generacija, katere povprečni pripadnik komajda doštudira v osmih letih.
Komentarji
komentiraj >>