Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
torek, 17.2.2004 (3486 bralcev)
Torek, 17. 2. 2004
evi



... če bi bile v Ameriki danes volitve, bi zmagal John Kerry ...

... pogajanja med vlado in južnimi uporniki v Sudanu bojda v zadnji fazi ...

... izraelska vlada bo na palestinskih ozemljih za sveto ljudstvo gradila stanovanjska naselja ...

... zakaj bodo štrajkali slovenski industrijski delavci?

OFF NAPOVEDNIK

Ameriški istospolni pari so v dneh okoli Valentinovega dobili enkratno priložnost, da svojo ljubezen ovekovečijo s poroko. Veliki dan jim je s tako imenovanimi »dnevi državljanske nepokornosti« omogočil župan San Francisca, Gavin Newsom.

Od minulega četrtka pa do konca včerajšnjega dne se je v mestu Golden Gatea poročilo okoli 600 moških in ženskih parov iz vseh držav ZDA, saj jim za poroko ni treba biti državljani zvezne države Kalifornija. Da sklenitve tolikšnih zakonskih zvez ne bi bile prevelika obremenitev za mestni proračun, je bilo 200 občinskih delavcev pripravljenih delati zastonj.

Vsaka popolna zgodba pa ima nekje luknjo. Presrečni istospolni mladoporočenci bodo morali svoje zakonske pogodbe ratificirati v svojih matičnih državah, kjer se morajo vpisati tudi v poročne registre. In, kot je znano, v puritanski Ameriki večina držav ne priznava porok med geji in lezbijkami. Poleg tega lahko njihove zakone spodbija že samo kalifornijsko sodišče, saj v zvezni državi Kaliforniji velja zakon, ki predvideva zgolj poroko med moškim in žensko.

V San Franciscu poročene istospolne pare čaka še dolga, morda celo brezkončna pot do uradnega blagoslova njihovih zakonskih zvez. A če že ne drugega, so si vsaj simbolno obljubili večno ljubezen in za en dan okusili srečo mladoporočencev, ki je za heteroseksualne pare nekaj samoumevnega. Vi pa poslušate svobodni ljubezni posvečeni Off info Radia Študent!

OFF PROGRAM

Haitijski uporniki, ki se borijo proti goljufivi vladavini predsednika Jeana Aristida, so zavzeli še eno mesto. Tokrat so z napadom na glavno policijsko postajo okupirali mesto Hinche na severu te otoške države. Pri tem so ubili tri policaje, med njimi tudi načelnika. Opozicijski borci zahtevajo predsednikov odstop že od leta 2000, ko naj bi nelegalno zmagal na volitvah, poleg tega pa naj bi hudo škodil haitijskemu gospodarstvu. Sosednja Dominikanska republika je po vsej dolžini zaprla svojo mejo s Haitijem, saj se boji množičnega vala beguncev.

Policisti so jo skupili na še enem otoku, sicer na drugi strani zemeljske oble – na Filipinih. Komunistični uporniki so z napadom na policijski avto pokončali devet mož reda in miru, trije pa so jo odnesli z nekaj ranami. Policisti so na napad iz zasede odgovorili s streljanjem, pri čemer naj bi ubili enega upornika. Odkar so bila prekinjena pogajanja med filipinsko vlado in komunističnimi uporniki, se podobni spopadi kar vrstijo. Pogajalska debata naj bi se nadaljevala prihodnji mesec.

Podobna usoda je doletela ameriške vojake, ki naj bi v nemirnem Iraku delali mir. Iraški borci proti okupatorju so na konvoj ameriške vojske na cesti blizu kraja Tal Afar, zahodno od Mosula, odvrgli bombo. Brez življenja je ostal en Američan, drugega pa hudo ranjenega rešujejo v enem od ameriških oporišč. Odkar je maja lani Bush razglasil mir v Iraku, je to že 262-ta ameriška žrtev – po uradnih informacijah, neuradno je številka še večja.

Busha dnevno obhajajo slabosti. Ne samo zaradi njegovih vojakov, ki se v vse večjem številu v plastičnih vrečah vračajo v domovino, ampak tudi zaradi volilne kampanje. Njegove standardne fore trkanja na patriotsko zavest Američanov in s patosom napolnjeni govori o velikem in močnem ameriškem imperiju ne zažgejo več. Demokratu Kerryju gre nedvomno bolje. Ameriška državna televizija CBS je sinoči objavila rezultate javnomnenjske raziskave, ki pravijo, da bi za Johna Kerryja glasovalo 48 odstotkov volilcev, za Georga Busha mlajšega pa le 43 odstotkov. Med anketiranimi je bilo sicer le 1221 ljudi, kar nikakor ni reprezentativni vzorec, a kljub temu nam raziskava daje kanček upanja na malo manj opičjo prihodnost sveta.

»Ta najbolš ameriški prjatu«, Izrael, bo finaciral gradnjo judovskih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih. Čeprav je premier Šaron še pred enim tednom obljubljal, da se bodo njegovi soverniki odselili iz Zahodnega brega, je izraelska parlamentarna komisija za finance odobrila 20 milijonov ameriških dolarjev za izgradnjo judovskih domov v arabskem delu Jeruzalema in
na Zahodnem bregu.

Za boljše bivalne pogoje se borijo v zaporu ekvadorske prestolnice, Quito. Tamkajšnji zaporniki so za talce vzeli kar dnevne obiskovalce. V zameno zanje zahtevajo osvoboditev vseh zapornikov, ki že leto dni sedijo brez sodnega procesa. Zahtevajo tudi pospešitev sodnih postopkov in bolj »user friendly« razmere v ječah.
Ekvadorska policija je že obkolila poslopje, a arestantje se ne dajo!

Divje razmere naj bi se kmalu uredile v afriškem Sudanu. Prebivalci katoliškega juga, združeni v »Gibanju za pravico in enakost« ter v »Sudanski osvobodilni armadi«, se borijo za avtonomijo južnega Sudana in za deislamizacijo njihovega dela države. Po 20-ih letih bolj ali manj neuspešnih mirovnih poskusov so pogajanja med vlado in južnimi uporniki končno prešla v zadnjo fazo. Uspelo jim je že doseči dogovore o varnostnih ukrepih in delitvi vsega premoženja, razen naftnega. Zdaj se morajo pogoditi še glede delitve ozemlja. Sporne so predvsem Nubijske gore, ozemlja Modrega Nila in regija Abjel.

V Sudanu pa še niso prišli na pogajanja o politični delitvi moči, kaj šele, da bi se menili o zastopanosti žensk v politiki. Prav ta debata pa je povod za današnjo akcijo v prestolnici Republike Slovenije. Na Prešernovem trgu sta jo organizirali »Koalicija za uveljavitev uravnotežene zastopanosti žensk in moških v javnem življenju« in društvo »Evropska mreža za enakost spolov«. Vztrajno se namreč bliža čas vstopa naše domačije v drugo domovino, Evropo. V Evropskem parlamentu slovenske evroposlance že čaka sedem sedežev. Kdo jih bo grel, bo jasno šele čez pol leta. Možnost, da bo med podalpskimi evroposlanci tudi predstavnica ženskega spola, se bo povečala, če bodo poslanci v ponedeljek v državnem zboru sprejeli predlog dopolnitve 15-ega in 16-ega člena “Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament.”

Več o obetajočih se spremembah zakona in osveščanju ljudstva je povedala Sonja Lokar, članica “Koalicije za uveljavitev uravnotežene zastopanosti žensk in moških v javnem življenju” in predsednica “Pakta stabilnosti za enakost spolov".

/////////////////////////////////////////////////////////

In kaj bi morebitna sprememba zakona pomenila za ženske, ki ciljajo na poslanske sedeže v Evropskem parlamentu?

/////////////////////////////////////////////////////////

Ali bodo poslanci kaj naredili za boljšo – če že ne enako – zastopanost spolov v politki, bo znano v ponedeljek. Do takrat pa: Navali narode s pozivi poslanskim skupinam!

Da podalpci ne bi zaostajali za evropskimi standardi, ki jih - vsaj na stavkovnem področju - postavljajo naši laški sosedje, se nam v sredo 25-ega ob 11-ih obeta monumentalna, enourna opozorilna stavka »Industrijskih sindikatov članov Zveze svobodnih sindikatov Slovenije«. Delavci katerih cehov bodo šli po mehkejši proletartski kruh na cesto??? Naslednji: energetiki, gradbeniki, združeni kemiki, gumarji in nekovinarji, zatem kmetijsko-živilski predelovalci, kovinarji-elektroindustrijalci, lesarji ter tekstilno-usnjarski predelovalci. Prevedeno v številke: delo naj bi začasno prekinilo okoli 150 tisoč plavih ovratnikov.

Osnovna zahteva stavkajočih se nanaša na takojšnji začetek pogajanj, katerim se po besedah sindikalistov preostala dva stebra socialnega partnerstva - Gospodarska zbornica in Združenje delodajalcev - že več let izmikata. Ostale zahteve nam je naštel Jovo Labanac, sekretar republiškega odbora “Sindikata za kmetijsko in živilsko industrijo”:

/////////////////////////////////////////////////////////

V nos gredo delavcem prav gotovo tudi plačni kontrasti. Povprečna menedžerska plača na področju dejavnosti, ki bodo naslednjo sredo stavkale, znaša dobrih 700 prešernov bruto, 24.600 delavcev za svojo tlako prejema minimalno mezdo, dobički pa rastejo. Pa tudi to belim ovratnikom ne zadošča. Vsled kopičenja ekstraprofitov se delavstvu na pragu vstopa v novo širšo domovino Evropo dogajajo Alpine in Tobačne. Vodilni v “Gospodarski zbornici” in na “Združenju delodajalcev” do torka ne dajejo izjav. Naj se tokrat koritnikom za pokušino zgodi delavstvo!!!

- Off info je skuhala Eva, z borkami za evroposlanke se je pogovarjala Anja, v podporo revoluciji industrijskih delavcev pa je kričal Lan.


Komentarji
komentiraj >>