Ponedeljek, 1. 3. 2004
dani
Ne, v tem terminu ne bomo nikoli končali z udrihanjem po ameriški ignoranci, politični samovolji in razširjanju vizije apokalipse. Sploh zato, ker je glasbeni urednik povsem podzavestno - vem, da ni mogel vedeti - postavil naša nocojšnja gosta na prav poseben dan. Ko sem namreč v soboto razgrnil Sobotno prilogo častnika Delo, kar nisem mogel verjeti očem. Prav na današnji dan je minilo točno 50 let od eksplozije prve in hkrati najmočnejše vodikove bombe v zgodovini človeštva. Destinacija pa mislim, da je marsikomu znana - Američani so namreč uničili življenje Maršalovih otokov, še najbolj pa razvpitega atola Bikini, ki bo bržkone še dolgo časa čutil posledice tega nerazumljivega in proti človeški razsodnosti usmerjenega dejanja ... (več) ...
... In projekt Nettle, ki ga gostimo nocoj, na ovitku albuma razprostre prav post-apokaliptične fotografije tega nesrečnega kraja, ki jih je v svoji knjigi "Nuclear Landscape" razgalil Peter Goin. Kako primerno za čas, ko je orožje za množično uničevanje mnogokrat tema številka ena, naslov plošče "Build A Fort, Set That On Fire", ki je sicer svoj naziv povzel po razvpiti sliki nikoli pozabljenega Basquiata, pa še kako zgovoren za trenutno situacijo v svetu - predvsem seveda tisto, ki jo diktira uničujoča ameriška zunanja politika. In če k temu dodam še del zapisa z ovitka tega albuma, bo mera bržkone polna. Gre približno takole - '...The Heat Settles Down/ And Decides To Have Kids./ Each One Inherits Swollen Eyes And A Conquistador Smile./ Their Missionary Fists Knock Every Door./ The Sky's A Window In The Apartment Of A Poor God/ He's Agreed To Sublet./ Maybe He Lost His Job Or Decided It Was Time To Escape The Heat,/ Just For A Minute .../
In vse te podobe so bržkone več kot primerna podlaga zvočnemu udaru, ki ga ponuja dvojec Nettle. Sestavljata ga namreč pri nas že videni mislec, gramofonar in eksperimentalni zvočni manipulator Jace Clayton - bolj znan kot DJ/Rupture - ter njegov španski prijatelj, glasbenik in slikar po imenu DD. In če malce pobrskate po spominu in si prikličete Claytonovo dosedanjo dejavnost v polju multižanrskih zvočnih zvarkov, je povsem jasno, da imamo tudi tokrat opravka s t. i. "napadom na geografske omejitve". Le da se tokrat znajdemo v svetu, ki mu diktira studijska mašinerija in ne področje gramofonarskega virtuoznega mešnja vsega in ničesar, kar je bilo do danes značilno za Claytonov psevdonim DJ/Rupture. Še posebej za njegove razvpite mix-tape - izpostavim lahko seveda Minesweeper Suite in Gold Teeth Thief -, ki so se upirali omejitvam, skozi izrazito narativen pristop pripovedovali zanimive, socialno-politično-zgodovinsko motivirane zgodbe, zvočno raziskovanje raztegnili na mnoga žanrska področja, gramofonu še enkrat več nadeli ime pravovernega inštrumenta ter nenazadnje na reakcionaren, če ne že kar anarhističen način, obrnili zgodovino popularne godbe na glavo. In če te ideje sedaj prenesemo v studijsko okolje, ki se ga je Clayton do danes prej izogibal kot pa ne, je jasno, da je ponovno uničil oz. redefiniral stare in preverjene zemljevide vplivov, linearnega razvoja in sprememb. Kot vse kaže, jih bržkone od sedaj naprej ne bo več potreboval, saj je ideja projekta Nettle več kot očitna - obstaja namreč v svoji imaginarni, virtualni deželi, ki bi jo lahko postavili nekam vmes med Španijo, Jamajko, Crooklynom in Severno Afriko.
Ko prisluhnem prvencu projekta Nettle, se mi namreč zazdi, da spet prehaja skozi mnoge kontinente ter simultano usmerja svojo pozornost tako na 'veliko sceno' kot na vse male detajle, ki jo tvorijo in delajo zanimivo. To je pan-globalna estetika, ki presega pop-kulturno 'jammanje' in predelovanje. Toliko kot je v njej političnih podtonov, prav toliko prostora Clayton nameni raztelešanju in redefiniranju tradicionalne, akustične muzike, ki jo nenehno 'terorizira' ob pomoči digitalnega procesiranja. Ha. Plošča "Built A Fort, Set That On Fire" je namreč eden najboljših spopadov zahodne kulture z vzhodno. Ne morem si pomagati, a pred očmi in ušesjem se mi vedno znova prikazujejo podobe mednarodnih konfliktov in stranskih učinkov globalizacije, ki bo prav kmalu segla tudi do najodročnejših pragozdov našega miniaturnega planeta. Sam album je namreč radikalno glasbeno posvetilo vsem svetovnim konfliktom in času, ki ga živimo - z vsem kaosom, napetostjo in različnimi glasovi, ki vpijejo, da bi našli pot na drugo stran in do ušesja neprizadetih. Brez pretencioznosti, zato pa z veliko mero posluha za drugačnost, ki sproža razmišljanje in ne pasivnost.
In kljub temu, da na albumu najdemo tudi nekaj povsem svežih kosov muzike, pa je vsebina večinoma sestavljena iz komadov, ki so se v zadnjih dveh letih znašli na rearitetnih 12-palčnih vinilkah - najbolj znan je EP pravega imena Bin Scrape Laden iz leta 2001 -, ki jih je Clayton izdajal za svojo malo in neodvisno etiketo Soot Records, redno pa objavljal tudi v nikoli končanih miksih pod imenom DJ/Rupture, saj je bila večina kosov primarno namenjenih predvsem didžejevski izrabi in predelavi. Ideja, ki so jo nekoč še kako produktivno izrabljali novomeški illbientalisti, ki so bržkone Claytonov primarni vpliv. Zvočno se namreč ne omejuje, saj na plošči zasledimo tako vplive arabske ritmične tradicije tipa gnava, IDM-a, mutiranega hip-hopa, duba, jungla, gabbe kot t. i. taqsimov, ki so improvizirani zvočni vzorci, nastali v Andaliziji pod močnim vplivom arabskih zavojevalcev.
Komentarji
komentiraj >>