Katja pripravlja poročilo z okrogle mize na FDV-ju, kjer so razpravljali o tem, kakšna bo prihodnost študija novinarstva v Sloveniji po vstopu v Evropsko unijo in kakšne spremembe prinaša Bolonjska deklaracija
Prejšnji teden so študenti novinarstva naredili enega izmed prvih korakov na poti do prenove študija novinarstva, za katero si že nekaj časa prizadevajo na katedri. Društvo študentov novinarstva FEJS Slovenija je v ponedeljek priredilo okroglo mizo z naslovom »Prihodnost študija novinarstva«. Namen je bil soočiti različne poglede na konkurenčnost diplomiranih novinarjev v primerjavi z diplomanti ostalih fakultet, ukvarjali so se tudi z vprašanjem, kako študij novinarstva v prihodnosti izboljšati, da bi povečali zaposlitvene možnosti diplomiranih novinarjev.
Med študenti iz vseh letnikov je bilo med občinstvom moč najti tudi profesorje in asistente s fakultete. Debato je vodil študent četrtega letnika novinarstva, Matija Stepišnik, gostje pa so prihajali tako s FDV-ja kot tudi z različnih medijev. Edino slovensko fakulteto, ki že 40 let uči novinarstvo, so predstavljali docentka Monika Kalin Golob, docentka Sandra Bašič Hrvatin in asistent Marko Milosavljevič, zaradi bolezni pa se okrogle mize ni mogla udeležiti predstojnica novinarske katedre docentka Melita Poler Kovačič.
T. i. teoretikom so nasproti sedeli novinarski praktiki: urednica informativnih in izobraževalnih programov na nacionalki, Tanja Starič; odgovorni urednik Radia Slovenija, Bojan Veselinovič; predsednik Društva novinarjev, Grega Repovž in tiskovni predstavnik vlade Gregor Krajc, nekdanji novinar, ki je zašel v piarovske vode.
Mnenja so se sprva kresala le med gosti okrogle mize. Krajca so organizatorji povabili iz dveh razlogov. Ne le zato, ker se je odpovedal novinarskemu poklicu po načelu »enkrat piarovec, nikdar več novinar«, temveč tudi, ker je svojo novinarsko pot kljub končani pravni fakulteti začel kot najmlajši dopisnik za RTV Slovenija. Povedal je, da so za obravnavo določenih tematik, kot sta na primer afera Orion in izbrisani, bolj primerni tisti, ki so končali bodisi pravo ali ekonomijo in se v novinarstvo priučili.
Ti naj bi tematiko razumeli bolje kot diplomirani novinarji s splošno izobrazbo, ki jih rodi FDV. Menil je, da je edina rešitev specialistični študij novinarstva, ki bi diplomante novinarstva tudi strokovno podkoval. Veselinovič z Radia Slovenija se z njim ni strinjal. Udeležence debate je razburil z izjavo, da magisterij v tem poklicu ne pomeni dosti. Praksa v njihovem javnem zavodu kaže, da so novinarji z magisterijem prej slabši kot boljši novinarji.
Čeprav v Sloveniji trenutno kar 1100 novinarjev ni v rednem delovnem razmerju, bodo na FDV-ju v naslednjem šolskem letu vpis v prvi letnik povečali za dvajset študentov. To je treba omejiti, je menil Grega Repovž. Da novinar v tem času zelo težko dobi službo, je priznala tudi urednica informativnih in izobraževalnih programov TV Slovenija, Tanja Starič. Poleg splošnih težav, s katerimi se soočajo študenti, ko diplomirajo in iščejo službo, se je pogovor vrtel tudi okoli sedanjega študijskega programa. Na strani tistih, ki jim sedanji študij ni všeč, je bila nekdanja predstojnica katedre Sandra Bašič Hrvatin. Zanjo je bilo sicer že pred časom slišati, da bo odprla privatno šolo novinarstva. Tega na okrogli mizi ni povedala, pa tudi sicer je bila manj zgovorna kot ostali.
Milosavljevič in Kalin Golobova sta bila edina, ki sta zagovarjala študij novinarstva, čeprav sta oba menila, da ga je treba izboljšati. »Študij da nekomu določeno znanje, vendar vedno poudarjam, da je to le izhodišče,« je poudaril Milosavljevič. Naval na študij novinarstva – letošnjega informativnega dneva se je menda udeležilo kar 250 študentov – je po njegovem mogoče zmanjšati s tem, da bi ponudili tudi študij odnosov z javnostmi. Veliko tistih, ki diplomirajo iz novinarstva, se namreč po diplomi zaposli v službah za odnose z javnostmi. Manjše število vpisanih na novinarstvo bi prineslo več kvalitete.
Poslušalce okrogle mize je motilo predvsem nesorazmerje med teorijo in prakso v študijskem programu. Večina starejših študentov ob študiju že dela, saj si mora zagotoviti čimveč praktičnih izkušenj. Ravno s tem si novinarji in tudi študijski program pljunejo sami sebi v skledo. Po besedah predsednika društva novinarjev ravno ti, ki so honorarno zaposleni že med študijem, znižujejo ceno že tako podcenjenega dela novinarjev.
Študenti so v tej široki debati pozornost namenili tudi vsebini nekaterih predmetov. Večina predmetov, ki jih morajo opraviti študenti novinarstva, je zelo splošnih, zato je od posameznikove angažiranosti odvisno, kako dobro bo podkovan na posameznem področju. Študenti si lahko namreč izbirne predmete izberejo šele proti koncu študijske poti. Večina tistih, ki so sodelovali v debati, je bilo prepričanih, da se sposobnost diplomantov kaže predvsem v tem, da imajo jezik in slovnico v malem prstu. Lektorji imajo menda zelo veliko dela pri popravljanju člankov nekoga, ki ni šel skozi enak izobraževalni proces, so se hvalili. Novinarjev adut je vsaj obvladanje jezika, je bilo prevladujoče mnenje tudi med občinstvom.
Zanimivo je, da je na katedri za novinarstvo trenutno zaposlenih le šest oseb, številka pa bo kmalu postala še manjša. Sodeč po besedah Monike Kalin Golob, je katedra kljub vsemu odprta za spremembo. Strinjala se je z moderatorjem, da bo Bolonjski proces študiju novinarstva prinesel veliko svežino. Pri izboljšanju bo veliko vlogo nosila predvsem katedra v sodelovanju s študenti.
Tegobe novinarskega ceha in kalvarijo na njihovi izobraževalni poti je spremljala Katja. Na okroglo mizo »Prihodnost študija novinarstva«, ki je prejšnji teden potekala na Fakulteti za družbene vede, jo je napodila Lucija G.
Komentarji
komentiraj >>