Opozicija je že od samega začetka vodila dvojno igro. Na eni strani se je zavzemala za referendum, po drugi strani pa je znotraj narodne skupščine blokirala imenovanje Nacionalnega volilnega sveta. Ko je Vrhovno sodišče odločilo, da ta mora biti imenovan, je opozicija svoje stališče nemudoma spremenila za 180 stopinj. Toda tudi to ni dolgo trajalo. Ko je kasneje postalo jasno, da Nacionalni volilni svet ne bo ugodil zahtevam opozicije, je ta sprožila agresivno kampanjo z namenom rušenja njegove kredibilnosti.
Zvesti gledalci štirih največjih venezuelskih privatnih televizijskih postaj, ki so v rokah državnemu udaru naklonjene opozicije, imajo najverjetneje vtis, da v Venezueli divja državljanska vojna. Ena izmed teh privatnih TV postaj, Globovision, ki je med drugim glavni lokalni vir novic za ameriški CNN, nenehno manipulira z dogajanjem na venezuelskih ulicah. Za ustvarjanje lažne napetosti je dovolj že posnetek dveh gorečih kontejnerjev, podprt z dramatično glasbo in jeznimi govori opozicijskih voditeljev, ki kričijo: »Borite se proti diktaturi! Blokade za vsako ceno! Vsi na ulice! Nihče ne sme ostati doma! Režim pobija ljudi po vsej državi!«
Vloga največjih venezuelskih privatnih medijev je bila zelo očitna tudi v času neuspelega državnega udara proti predsedniku Hugu Chavezu aprila 2002. Na političnem vrhu piramide opozicije sedijo desničarski lastniki velekapitala in medijski mogotci, ki so Venezueli vladali zadnjih štirideset let in večino njenega prebivalstva držali v konstantni revščini. Privatne TV postaje trenutno prikazujejo glavne voditelje predlanskega državnega udara kot demokratične opozicijske politike. Isti mediji se obenem zavzemajo tudi za destabilizacijo političnih razmer v državi po scenariju nedavne haitijske krize.
Preletimo polpreteklo zgodovino burnega političnega dogajanja v Venezueli. Po neuspelem državnem udaru in ponesrečeni blokadi naftnega sektorja, ki so jo izvedli lastniki podjetij in ne delavci, so se opozicijski voditelji maja 2003 odločili zrušiti Chaveza z oblasti po ustavni poti preko referenduma. Za odpoklic Chaveza bi opozicija morala zbrati 2,45 milijona podpisov volilk in volilcev, kar znaša 20 odstotkov venezuelske volilne populacije. Nadzor nad referundom mora po ustavi nadzirati Nacionalni volilni svet, ki ga določi narodna skupščina.
Opozicija je že od samega začetka vodila dvojno igro. Na eni strani se je zavzemala za referendum, po drugi strani pa je znotraj narodne skupščine blokirala imenovanje Nacionalnega volilnega sveta. Ko je Vrhovno sodišče odločilo, da ta mora biti imenovan, je opozicija svoje stališče nemudoma spremenila za 180 stopinj. Toda tudi to ni dolgo trajalo. Ko je kasneje postalo jasno, da Nacionalni volilni svet ne bo ugodil zahtevam opozicije, je ta sprožila agresivno kampanjo z namenom rušenja njegove kredibilnosti.
Opozicija je decembra lani Nacionalnemu volilnemu svetu predala peticijo in istočasno okrepila kampanjo proti njemu. Medtem ko se je Chavezova vlada zavezala, da bo spoštovala vsakršno odločitev Nacionalnega volilnega sveta, se opozicija do tega vprašanja še vedno ni opredelila. Opozicijski voditelji so v medijih trdili, da so zbrali 3,4 milijone glasov, vendar je kmalu prišlo na dan, da v ozadju leži prevara. Nacionalni volilni svet je ugotovil, da je veljavnih le 1,89 milijona podpisov, in opoziciji dal možnost, da do letošnjega 22-ega marca zbere preostale potrebne podpise. Opozicija je to razglasila za očiten znak diktature.
V venezuelsko politično farso se redno vmešava Bela hiša. Ameriški jastrebi že nekaj časa stopnjujejo mednarodne pritiske zoper Chavezovo vlado. Vzorec je vselej enak. Predstavnik ameriške administracije je Chaveza najprej javno obsodil, da sodeluje z mednarodnimi terorističnimi organizacijami, od kolumbijskih gverilcev FARC do al Kaide. Venezuelska vlada je uradno protestirala zoper te obtožbe, ki jih je Bela hiša kmalu nato umaknila.
Busheva administracija preko svojih institucij, ki promovirajo ameriški tip demokracije po svetu, financira različne venezuelske opozicijske organizacije. Ena izmed njih je privatno podjetje Sumate. Delodajalci tega podjetja so na tisoče zaposlenih silili v podpis peticije za odpoklic Chaveza z oblasti. Tistim, ki peticije niso želeli podpisati, je grozila takojšnja izguba delovnega mesta.
V izpodrivanje Chaveza iz oblasti so aktivno vpletene tudi nekatere članice Evropske Unije. Omenimo samo odhajajočo Aznarjevo vlado v Španiji in nemško krščansko – demokratsko fondacijo »Konrad Adenauer«, ki zagotavljata ekonomsko podporo venezuelski opozicijski stranki Primero Justicia. Njeni predstavniki so aktivno sodelovali v državnem udaru in nedavno tudi koordinirali napad na prostore Chavezove vladne stranke. Voditelji Primero Justicie zatrjujejo, da je šlo za mirne demonstracije. Po zažigu prostorov Chavezove stranke so se 'mirni demonstranti' spopadli še z nacionalno gardo.
Majhne, a dobro organizirane opozicijske skupine vršijo nasilje na venezuelskih ulicah z namenom netenja kaosa in sprožitve državljanjske vojne, v kateri bi opozicijske sile z ameriško pomočjo lahko tudi zmagale. Chavezova vlada zato poziva ljudi, naj ohranijo mirno kri. Dejstvo, da prebivalci Venezuele niso padli v opozicijsko past, priča o kolektivni zavesti, ki je ravno tako na ulice v podporo Chavezu mobilizirala milijone ljudi v času državnega udara aprila 2002.
Policijske sile v mnogih predelih države podpirajo ulično nasilje opozicijskih skupin. Tako je tudi v glavnem mestu Caracas, čigar župan je na volitvah zmagal s podporo Chavezove stranke, a je nato prestopil na stran opozicije. Policisti v Caracasu ne ukrepajo proti nasilnim uličnim protestnikom in v nekaterih primer celo sodelujejo v kaosu. V civilnih oblekah, seveda. Nacionalna Garda je tako že aretirala nekaj policijskih razgrajačev.
Pred nekaj dnevi sta se na ulicah Caracasa znašli trupli dveh moških, na katerih je bilo videti znake mučenja. Ljudje sumijo, da je moška umorila metropolitantska policija, naklonjena opoziciji. Predstavniki tako imenovanih demokratičnih opozicijskih sil pa po medijih trdijo, da je umor zakrivila Nacionalna garda. To je po njihovih mnenjih podoba diktatorske narave Chavezovega režima, ki jo zelo uspešno prodajajo zahodnim medijskim hišam.
Komentarji
komentiraj >>