Vanja K. je v Centru Evropa prisluhnila predavanju o reformi visokega šolstva
Prenavljanje univerze
Ne, danes ne bomo govorili o novi fasadi univerzitetne stavbe, temveč o vsebinski prenovi študija, kot jo narekujejo evropske smernice.
Zadnje čase je veliko govora o pripravi korenitih reform na področju visokega šolstva. Reforma je bolj znana pod nazivom Bolonjski proces, predvideva pa velike spremembe na področju univerzitetnega študija v Sloveniji in tudi drugod po Evropi. Glede na to, da je Bolonjski proces zelo kompliciran, se je Študentska organizacija Slovenije odločila, da bo pripravila sklop predavanj v okviru katerih bodo jasno razložili vse cilje in metode reforme v Sloveniji.
V želji, da bi tudi meni vse skupaj postalo malo bolj jasno, sem se udeležila prvega predavanja, ki je potekalo prejšnji torek v Centru Evropa na Dalmatinovi 4.
Govorili so o reformi struktur diplomskih stopenj, kot jih predvideva Bolonjski proces. Predstavniki Študentske organizacije Slovenije pa so hkrati tudi predstavili svoja stališča do reforme.
Kot ste morda že slišali, Bolonjski proces predvideva strukturo študija »3+2«, skupaj torej pet let študija, na koncu pa bo diplomant dobil strokovni naslov »magister«. Prva tri leta torej predstavljajo prvo diplomsko stopnjo, s to razliko, da po končanih treh letih študent ne dobi nikakršne diplome, temveč je prisiljen nadaljevati študij še nadaljnji dve leti, torej v okviru druge diplomske stopnje. Šele nato dobi diplomo in naziv. Tretja diplomska stopnja v bistvu predstavlja doktorski študij in pomeni še nadaljnja tri leta študija, »3 + 2 + 3« torej.
Glavni razlog za to zelo obsežno reformo univerz po vsej Evropi je bilo predvsem dejstvo, da je Evropski visokošolski sistem zastarel in posledično neprivlačen za študente. Menda se vse več in več evropskih študentov odloča za študij v Ameriki.
So pa tudi drugi razlogi, kot naprimer dokazana neučinkovitost štiriletnih študijskih ciklov, katere uspešno zaključi približno štirideset odstotkov slovenskih študentov. S skrajšanjem prvega cikla na tri leta, predvsem pa s korenitimi spremembami učnih načrtov, se bo verjetno zmanjšalo število tistih, ki na študijski poti omagajo tik pred ciljem.
Študentje si bodo po reformi lahko sami sestavili svoj urnik. Eno leto študija se bo štelo v točkah, po tako imenovanem »European credit transfer system«. Eno eno leto študija bo ovrednoteno s šestdesetimi točkami. S tem bo študentu omogočeno, da v okviru prve diplomske stopnje kombinira različne akademske ali strokovne smeri, nato pa se v drugi diplomski stopnji opredeli za eno samo smer.
Tak sistem študija bi omogočal tudi večjo mednarodno mobilnost tako študentov, kot tudi visokošolskih delavcev. Ker bi si študentje lahko izbrali veliko širši spekter predmetov, bi bili bolje usposobljeni na več področjih. S tako ureditvijo pa bi se povečala tudi inovativnost pristopov k univerzitetnemu izobraževanju, saj bi se tako bolje videlo česa je študent v bistvu sposoben.
Bolonjski proces je trenutno še v fazi spreminjanja oziroma sprejemanja zakondaje, po sprejetju zakona o reformi pa bo sledila faza implementacije, ki jo bo izvrševala univerza sama po predpisanih smernicah. Ker je v Bolonjski deklaraciji poleg sistema »3+2« predviden kot enakovreden tudi sistem »4+1«, so pri Študentski organizaciji Slovenije zaskrbljeni, da se bo večina fakultet v Sloveniji odločila za zadnjega, pri čemer bo učni načrt prvih štirih let ostal nespremenjen. To pa ne bi bilo v skladu z Bolonjsko deklaracijo.
Druga polemika glede reforme pa se vrti okrog šolnin. Predlagano je namreč, da bi se za drugo diplomsko stopnjo uvedle šolnine, kar pa je po mnenju ŠOS-a nesprejemljiv, saj si mnogi tega ne bi mogli privoščiti. Če pa bi končali zgolj prva tri leta pa tudi ne bi dobili nikakršne diplome.
Kot že rečeno, je trenutno reforma šele v fazi zakonske obravnave. Dejanske spremembe so še daleč, je pa res, da je zdaj še možno vplivati nanje. Obstajajo seveda dvomi v to, da je tako korenita sprememba, kot je predvideva Bolonjska deklaracija, sploh mogoča v našem šolskem sistemu.
Obstaja seveda tudi velika verjetnost, da se ne bo veliko spremenilo, vsaj ne v praksi, še posebej če bo obveljala tista druga struktura študija, torej »4+1«.
Sredino predavanje o reformah visokošolskega študija je dalo misliti Vanji K., da so se njene misli transformirale v tekst pa je poskrbela Lucija G.
Komentarji
komentiraj >> Re: Torek, 9. marec 2004 ob 14h
martrina [08/02/2005]
Hvala avtorci!! Končno sem izvedela nekaj konkretnega o bolonjski deklaraciji. Do zdaj sem le vedela, da bo "lazje" priti do magisterskega naziva. Kako pa se iz zelo zapletenih in prevec strokovnih in tako nerazumljivih besedilih ni dalo razbrati. No bomo videli kaj nam bo to prineslo.
Lep pozdrav.
odgovori >>