Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Sreda, 10. marec 2004, ob 14 h (2966 bralcev)
Sreda, 10. 3. 2004
lucija



Nerganju dekanov umetniških akademij je na tiskovni konferenci na AGRFT-ju prisluhnila Barbara B.
Misleč, da bo končno razkrita skrbno varovana skrivnost o bodoči lokaciji umetniških akademij, sem se prejšnjo sredo podala na tiskovno konferenco na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Dekani treh umetniških akademij: Miran Zupanič z AFGRT, Bogoslav Kalaž z Akademije za likovno umetnost ter Pavel Mihelčič z Akademije za glasbo in predstavnik Univerze, Slobodan Milojević niso povedali nič bistveno novega, temveč so spet izrazili svojo globoko zaskrbljenost in razočaranje v zvezi z novogradnjo treh akademij.

Šolsko ministrstvo očitno ponovno preučuje možnost umestitve akademij na Metelkovo, kar pa Univerzi ne ustreza, saj je zemljišče premajhno in trenutno v denacionalizacijskem postopku. Problem pridobitve nove lokacije za vse tri akademije se vleče kot jara kača že vse od avgusta 2000, ko je bilo med Univerzo v Ljubljani, šolskim ministrstvom ter Ministrstvom za kulturo in Mestno Občino Ljubljana podpisano pismo o nameri za rešitev prostorskih problemov umetniških akademij Univerze v Ljubljani. S tem pismom so se podpisniki zavezali za pospešeno reševanje prostorskih problemov na prostoru Metelkove.
Kasneje se je izkazalo, da si podpisnice tega pisma njegovo vsebino različno razlagajo. Za normalno delovanje vseh treh akademij bi potrebovali skoraj 14 tisoč kvadratnih metrov, MOL pa je kot lastnica objekta pripravljena odstopiti le dobrih 6 tisoč kvadratnih metrov površine. Seveda to ne zadostuje za gradnjo vseh treh akademij skupaj na enem mestu, kot je opozoril Zupanič. Skupna gradnja bi bila racionalnejša, omogočila bi boljši preplet in uvajanje novih programov, to pa bi vplivalo na kvaliteto slovenske produkcijske umetnosti.

Za rešitev problema Urad za investicije pri šolskem ministrstvu ponuja možnost dokupa zemljišča ob Metelkovi, na prostoru sedanje avtošole, ki pa je časovno vprašljiv, ker je v denacionalizacijskem postopku. Omenjeni urad predlaga tudi poseg v prostor na katerem deluje AKC Metelkova mesto. Navkljub načelni naklonjenosti prihodu akademij metelkovci prihod pogojujejo z zahtevo “da zaradi novogradenj ne pride do nikakršnih rušenj in drugih destruktivnih posegov v dejavnost AKC Metelkova mesto”. Predstavniki Foruma AKC Metelkova mesto so v javnem pismu 25. februarja vsem vpletenim “na srce položili pobožno željo, da se o tako pomembnih temah ne odločajo pod mizo in za hrbtom zainteresirane javnosti.”

V skrajnem primeru je možna tudi opustitev koncepta treh akademij na skupni lokaciji in izgradnja samo dela, ene ali dveh akademij na Metelkovi, kar pa je za akademije nesprejemljivo. Poleg Metelkove so bile ponujene tudi druge lokacije. Lokacija nekdanje tovarne Rog bi bila primerna samo za dve od treh akademij, poleg tega so tam stavbe pod spomeniškim varstvom, kar bi še otežilo gradnjo. Tudi cena, ki jo je postavila Mestna občina, za šolsko ministrstvo ni bila sprejemljiva.

Na tajnem sestanku so se potem dogovorili za rok, do katerega se je županja javno obvezala, da bo dokončno odgovorila na to pereče vprašanje. Omenjeni rok je potekel 25. februarja, županja pa se ga očitno ni držala. Dekan Akademije za glasbo, Mihelčič, na omenjeni tajni sestanek ni bil uradno povabljen. Na njem namreč ni bil zaželjen, a se ga je vseeno udeležil.

Junija 2003, mesec po ponudbi mesta Roga kot možno lokacijo, je akademsko javnost razburkala in razdelila ponudba občine Domžale, da zemljišče nekdanje tovarne Univerzale nameni za gradnjo treh akademij. Podpisniki odprtega pisma, dekani omenjenih akademij, so prepričani, da bi selitev iz Ljubljane pomenila izgubo tako za študente kot za Ljubljano in hkrati ne morejo verjeti, da v tej prestolnici ni prostora za umetniške akademije.

Predlagane so bile tudi lokacije Klavnic ob Masarykovi in Ljubljanski cesti, Litostroj, Tiskarna Mladinske knjige za Bežigradom, Barje in še kaj bi se našlo… Kot možno lokacijo je Mihelčič omenil tudi Tobačno, ki pa je menda predragocena. Prostorska stiska Akademije za glasbo pa je tako velika, da nekateri profesorji izvajajo študijski pouk kar doma. No, razen izpitov, seveda …

Upravni odbor Univerze v Ljubljani je novogradnjo akademij sicer uvrstil na prvo mesto investicij prednostnega programa. Toda predstavnik Univerze v Ljubljani, Slobodan Milojević, je na sredini tiskovki poudaril, da v primeru, ko članica nima izdelane investicijske dokumentacije, Upravni odbor univerze uvrsti na prednostno listo drugo članico, ki tako dokumentacijo ima.

Leta 2002 je Državni zbor z Zakonom o temeljnih razvojnih programih na področju izobraževanja in znanosti v letih 2003 do 2008 novogradnji akademij namenil nekaj več kot štiri milijarde tolarjev. Če bi kmalu stekli vsi postopki za izgradnjo akademij bi se selitev lahko zgodila leta 2007. Pri tem se pojavlja vprašanje, na keterega je opozoril Bogoslav Kalaž. Namreč, ali je sploh v interesu MOL, da akademije ostanejo v okviru mesta. Mesto ponuja parcele za ketere se že v naprej ve, da niso uresničljive. Na zmedo je opozoril tudi prodekan ALU in izpostavil problem slabega informiranja akademij, saj informacije pogosto pridejo po neuradnih poteh in marsikdaj tudi prepozno. V mestu Ljubljana do zdaj ni bilo narejene neke resne študije za umestitev akademij v urbanistično tkivo mesta, niti ni bilo v njenem interesu, da bi ponudila neke resne alternativne lokacije oziroma potencialne možne lokacije, ki trenutno niso dosegljive, ampak bi kasneje postale dostopne.

Namen vsega tega zavlačevanja pri iskanju primerne lokacije je po besedah dekana Zupaniča predvsem v pridobivanju časa, da MŠZŠ vse stroške prepusti Univerzi in s tem še dodatno ogrozi investicijo ali pa jo dokončno ustavi.

Svoje nezadovoljstvo nad neučinkovitostjo investicijske politike bodo študenti in profesorji javno izrazili na letošnji skupni prireditvi vseh treh umetniških akademij, TRIADI, ki bo pod motom “Akademije na cesti” potekala od 14. do 16. arila 2004.

Z nezadovoljstvom in razočaranjem dekanov umetniških akademij nad reševanjem prostorske problematike akademij vas je seznanila Barbara B., z njenim delom je bila (vsekakor veliko bolj kot dekani z gradnjo akademij) zadovoljna Lucija G.


Komentarji
komentiraj >>