Zbiranja informacij iz visokošolskega sveta se je lotila Katja Ž. Med drugim ugotavlja, da se brezplačnemu študiju pišejo črni dnevi.
Glede na dogodke prejšnjega tedna se brezplačnemu študiju pišejo črni dnevi. Šolstvo ministrstvo je namreč v petek zavrnilo amandma Študentske organizacije Slovenije k predlogu novele zakona o visokem šolstvu. V njem so predlagali tako prvo kot tudi drugo diplomsko stopnjo po novi strukturi študija brez šolnin. V ŠOS-u so prepričani, da reforma visokega šolstva postaja varčevalni ukrep, namenjen krpanju proračunskih lukenj, vlada pa bi se po njihovem s svojim predlogom reforme, ki vsebuje šolnine v novi drugi diplomski stopnji, izognila javni odgovornosti za to področje.
Ena izmed glavnih zahtev, ki jih postavljajo študenti, je, da visoko šolstvo potrebuje nujne spremembe v smeri dviga kakovosti in odpiranja v mednarodni prostor, vendar mora ob tem ohraniti lastnosti javne dobrine, dostopne vsakomur, ne glede na njegovo socialno ozadje. V sodobnem svetu je tako, da so potrebne vedno višje stopnje izobrazbe. Če bo vlada sprejela predlog ministrstva, bo kršila dogovor s ŠOS, v katerem je obljubila redni študij brez šolnin. V ŠOS so napovedali, da bodo še vnaprej nasprotovali noveli zakona o visokem šolstvu in si prizadevali za obe diplomski stopnji brez šolnin. Prepričani namreč so, da znanje ni tržno blago in študent ne sme biti kupec.
Dobro pa kaže slovenski univerzitetni sceni, saj bo kaj kmalu postala bogatejša še za eno fakulteto. Projektu Fakultete za logistiko sistemov se je namreč prejšnji teden prižgala zelena luč, sedaj čakajo le še na odobritev vlade. Odločiti se morajo še, ali naj bo sedež nove fakultete v Celju ali pa bi bilo bolj primerno katero drugo slovensko mesto.
Fakulteta za logistiko sistemov bo del mariborske univerze, potreba po novi fakulteti pa izhaja iz potreb slovenske vojske. Logistika je relativno nova veda, ki je potrebna na vseh področjih gospodarstva, saj je z njo tako v večjih gospodarskih kot tudi v neprofitnih podjetjih možno občutno znižati stroške. Napovedi za diplomante so dobre, saj naj bi bili zelo široko zaposljivi tako v neprofitnih gospodarskih podjetjih kot v vseh gospodarskih družbah. In da ne pozabimo slovenske vojske!
Ministri držav, ki so včlanjene v mednarodni projekt izmenjave študentov in profesorjev članic CEEPUS, so se v petek zbrali na desetem srečanju v Varšavi, kamor je odšla tudi slovenska državna sekretarka za višje strokovno in visoko šolstvo, Lučka Lorberjeva. Glavna tema srečanja, je bil program CEEPUS II, ki uvaja multilateralno sodelovanje na področju visokega šolstva v državah Srednje Evrope. Glavna poudarka tega programa sta večja mobilnost študentov in profesorjev ter priznavanje študijskih obdobij, omogoča pa tudi izmenjave študentov in profesorjev med državami nečlanicami Evropske unije.
V minulih osmih letih se je Slovenija sodelovala pri izmenjavi 2100 študentov in profesorjev. Do sedaj je bilo v ta program vključenih 60 slovenskih visokošolskih zavodov, ki so sodelovali s preko 350 tujimi inštitucijami, v tem študijskem letu pa je Slovenija vključena v 26 univerzitetnih mrež. Poleg Slovenije so v program CEEPUS so vključene še Avstrija, Bolgarija, Madžarska, Poljska, Slovaška, Slovenija, Hrvaška, Češka in Romunija.
Vsem, ki se nameravajo vpisati v prihodnjem šolskem letu, se je v ponedeljek iztekel dodatni rok za prijavo. Razpisa za vpis v visoko šolstvo in višje strokovne šole, ki sta izšla 15. januarja, na treh univerzah in samostojnih zavodih ponujata več kot 23 tisoč mest za visokošolski ter skoraj 7 tisoč mest za višješolski strokovni študij. S spremembami pravilnikov o vpisu v tercialno izobraževanje se po novem kandidatom ni potrebno nujno prijaviti v prvem vpisnem roku, pač pa to lahko to prvič storijo šele v drugem roku.
V Ljubljani se bolj ali manj opazno odvija študentski mesec kulture, v univerzitetnem Mariboru pa bo še ta teden potekal deveti študentski kulturni festival Štukfest, ki se je pričel prejšnji teden. Na Štukfestu se vsako leto predstavijo različni ustvarjalci s področij glasbe, plesa, filma, gledališča in literature. Do prvega pomladnega torka bo v Štuku pod naslovom Prešerno v pomlad na ogled vrsta filmskih in gledaliških predstav ter sodobnih in folklornih plesnih prireditev. MC - Pekarna bo gostila rock koncerte, jazz klub Satchmo pa bo ljubiteljem študentske kulture ponudil jazz koncerte in literarne večere. Festival se bo sklenil naslednji torek z veliko študentsko zabavo v Štuku.
Prireditelj tradicionalnega Štukfesta je Študentsko kulturno društvo Študentske organizacije Univerze v Mariboru. Proračun letošnjega festivala je osem milijonov tolarjev, v dobrih dveh tednih pa se bo zvrstilo skupaj 45 prireditev.
Še zadnje plasti snežne odeje pa bodo poskušali izkoristiti športni zagreteži. Med vikendom bo na Rogli potekal zimski festival študentskega športa. Prva tovrstna prireditev zajema državno univerzitetno prvenstvo v treh športih: v teku na smučeh, alpskem smučanju in deskanju na snegu, zmagovalci pa bodo pridobili naslov univerzitetnega državnega prvaka.
Prvenstvo v pisanju univerzitetnega info bloka si je za danes priborila Katja Ž. Za selekcijo je poskrbela Lucija G.
Komentarji
komentiraj >>