Nad vse bolj tržno naravnanostjo visokošolskih sistemov in brezglavim kopiranjem le-teh v slovenski prostor je po zavrnitvi “protišolninskega” amandmaja zaskrbljena Lucija G.
Novela zakona o visokem šolstvu prinaša nekatere spremembe, kot so nova stopenjska struktura študija, spremenjen čas trajanja študija, spremenjeni pogoji za vpis na posamezne stopnje, izvajanje kreditnega sistema študija in še kaj. Kot vse kaže, nam pod pretvezo strašno opevanega bolonjskega procesa kljub vsemu spet grozijo tudi šolnine.
Svet vlade za študentska vprašanja je na izredni seji 9. marca obravnaval predlog novele zakona o visokem šolstvu. Študentska organizacija Slovenije je podala več amandmajev k predlogu novele. Med drugim tudi dopolnilo, ki predvideva, da bi bila tako prva kot tudi druga stopnja po novi strukturi študija brezplačna.
To pa predstavnikom vladnega sveta za študentska vprašanja ni bilo najbolj povšeči, zato so določili, naj se šolsko ministrstvo najkasneje do 11. marca opredeli do predlogov ŠOS.
ŠOS ostro nasprotuje uvajanju šolnin, kar utemeljujejo s tem, da je visoko šolstvo javna dobrina in javna odgovornost. Poudarjajo, da mora biti študij dostopen vsem, saj bi finančne ovire pri nadaljevanju študija pomenile socialno diskriminacijo, s čimer bi se tudi oddaljili od smisla Bolonjskega procesa.
Reforma visokega šolstva tako postaja varčevalni ukrep, namenjen krpanju proračunskih lukenj, vlada pa bi se po njihovem s svojim predlogom reforme, ki vsebuje šolnine v novi drugi diplomski stopnji, izognila javni odgovornosti za to področje, menijo v ŠOS in dodajajo: "Če je razvojna strategija Slovenije res osnovana na znanju, kot trdi vlada, je v to znanje potrebno tudi vlagati, kar pomeni visoko šolstvo postaviti med proračunske prioritete."
Šolsko ministrstvo je 12. marca amandma Študentske organizacije Slovenije k predlogu novele zakona o visokem šolstvu kljub vsemu zavrnilo.
Po mnenju ŠOS bi vlada s sprejetjem predloga šolskega ministrstva kršila dogovor o sodelovanju s ŠOS pri urejanju položaja študentov. "V dogovoru se je vlada namreč zavezala, da za redni študij ne bo uvedla šolnin, strinjala pa se je tudi, da je terciarno izobraževanje nacionalna prioriteta in javno dobro ter predpostavka za oblikovanje družbe, v kateri bo imel vsak posameznik možnost s svojim znanjem, delom in izkušnjami v polni meri uresničevati svoje ustvarjalne potenciale."
Kot razlog, da je MŠZŠ zavrnilo “protišolninski” amandma Študentske organizacije Slovenije k predlogu novele Zakona o visokem šolstvu, je državna sekretarka za višje strokovno in visoko šolstvo Lučka Lorber navedla, da naj se ta ne bi nanašal na nobenega od tistih členov Zakona o visokem šolstvu, ki naj bi se jih z novelo spreminjalo.
ŠOS meni, da se ministrstvo za šolstvo, znanost in šport s takim pojasnilom spreneveda. Po besedah sekretarke naj bi predlog zavrnili zaradi tega, ker se ni nanašal na nobenega od členov zakona o visokem šolstvu, v ŠOS pa poudarjajo, da so s tem predlogom dovolj zgodaj seznanili ministrstvo, saj brez tega reforma visokega šolstva ni popolna.
Uvajanje šolnin je bilo tema pogovora tudi na včerajšnjem zasedanju parlamenta. Predstavnik SMS je predsednika vlade vprašal, ali uvedba šolnin predstavlja zgolj enega od načinov vladnega varčevanja. Ta mu je odgovoril, da v Sloveniji obstaja sistem, kjer je dodiplomski študij brezplačen, podiplomski pa delno sofinanciran. Poudaril je, da se število podiplomskih študentov povečuje, vlada pa pričakuje, da se bo število podiplomskih študentov še podvojilo.
Vlada naj bi tako pri reformi visokega šolstva sledila cilju, po katerem bi obseg sofinanciranja podiplomskega študija sledil tudi socialnemu kriteriju. Tako naj bi tisti podiplomski študenti, ki si to lahko privoščijo, svoj podiplomski študij sofinancirali v višini 25 odstotkov.
Kaj pa tisti, ki si tega ne morejo privoščiti? Po najbolj črnem scenariju bomo po vstopu v Evropsko unijo morda tudi pri nas lahko brali takšne zgodbe:
Britanski in drugi mediji so se namreč razpisali o osemnajstletni londonski študentki, ki je prek oglasa na spletnih straneh najboljšemu plačniku ponudila svoje devištvo. V oglasu na spletnih straneh je pojasnila, da raje spi s popolnim tujcem, kot da bi več let živela v revščini. Denar je namreč potrebovala za plačilo študija.
Študij v Veliki Britaniji je očitno zelo drag, saj bi imela po končani fakulteti 15.000 funtov tolarjev dolga. Na njen oglas prišlo dva tisoč ponudb s celega sveta, srečni dobitnik pa je v zameno za devištvo plačal 8400 funtov ali skoraj tri milijone tolarjev, kar bo omenjeni londonski študentki najbrž zadostovalo za več kot pol študija.
Nad vse bolj tržno naravnanostjo visokošolskih sistemov in brezglavim kopiranjem le-teh v slovenski prostor je bila zaskrbljena Lucija G.
Komentarji
komentiraj >>