Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Ponedeljek, 5. april ob 14h (3507 bralcev)
Ponedeljek, 5. 4. 2004
lucija



V današnjem info bloku med drugim o programu Socrates Erasmus, o kongresu mednarodne organizacije študentov sociologije, o milijonskih honorarjih visokošolskih učiteljev in o tem da ima KŠCR končno legitimno izvoljeno vodstvo. (by Luka H.)
Današnji univerzitetni info blok začenjamo na mednarodni sceni, ki pa se dotika tudi naših študentov. V Bruslju so objavili podatke o univerzitetnem programu izmenjave študentov Socrates Erasmus. V šolskem letu 2002/2003 je število udeleženih študentov zraslo za sedem odstotkov, od vpeljave programa leta 1987 pa je v izmenjavi sodelovalo že več kot milijon študentov. Lani je v 15 državah članicah Evropske unije, desetih pristopnicah in dveh kandidatkah za članstvo, študiralo 124 tisoč Erasmusovih študentov, od tega jih bilo več kot 16 tisoč iz pristopnic in kandidatk. Najbolj zanimivi državi, tudi za slovenske študente, sta še vedno Španija in Nemčija.

V Bolgariji je pred kratkim potekal kongres mednarodne organizacije študentov sociologije ESSA, katere soustanovitelj je tudi Študentsko sociološko društvo Modri jezdec, ki deluje na Fakulteti za družbene vede. V naslednjem letu bo omenjeno društvo vodilo mednarodno združenje, saj jim je osem evropskih socioloških klubov soglasno podelilo mandat. Modri jezdeci v oktobru tako načrtujejo organizacijo mednarodne študentske konference o Evropski uniji in regijah, hkrati pa bodo pomagali pri organizaciji podobnih konferenc drugih članov združenja. Skrbeli bodo za izmenjavo informacij in literature, v okviru spletne strani ESSA-e pa načrtujejo tudi izdajanje mednarodnega spletnega sociološkega časopisa. Slovensko vodstvo na čelu ESSA-e sestavlja sedem članov društva, predseduje jim Jaša Jarec, funkcijo generalne sekretarke pa opravlja Jasmina Jakomin.

Vrnimo se v Slovenijo in povejmo, da Študentska organizacija Slovenije konec aprila pripravlja konferenco o prihodnosti financiranja visokega šolstva kot javne odgovornosti in javne dobrine. Glavni namen konference je pregledati stanje na tem področju v različnih državah. Hkrati želijo razviti različne metode, preko katerih se bo soočalo z odprtimi vprašanji s področja financiranja visokega šolstva. V okviru konference bodo očrtali ozadje, analizo in politične zahteve na tem področju, oblikovano pa bo tudi skupno stališče, ki bo vsebovalo pobude in zahteve vseh udeleženih nacionalnih študentskih organizacij. Vse skupaj bodo posredovali vladam držav sodelujočih študentskih organizacij.

V nadaljevanju se najprej ustavimo v gorenjski metropoli. Časopis Finance je zapisal, da naj bi dekan Fakultete za organizacijske vede Jože Florjančič v letu 2002 na račun honorarjev zaslužil kar 55 milijonov tolarjev. No, že čez nekaj dni je omenjeni gospod v časopisu Dnevnik to zanikal in svoje honorarje ocenil na 22 milijončkov. Poleg tega ima še 1,1 milijona tolarjev bruto dekanske in profesorske plače. Na kranjski fakulteti so bili honorarnih izplačil deležni tudi drugi predavatelji, zato je davčna inšpekcija fakulteti naložila plačilo 380 milijonov tolarjev za premalo plačane davke in prispevke zaradi neupravičeno izplačanih honorarjev in potnih nalogov v letih 2001 in 2002.

Še večjo finančno veselico pa se gredo na Univerzi v Mariboru. Rektor Ivan Rozman je potrdil, da je v zadnjih treh letih prejel avtorske honorarje v bruto znesku skoraj 45 milijonov tolarjev. Toda brez skrbi! Po Rozmanovih zagotovilih vir avtorskih honorarjev niso bila proračunska sredstva, temveč prodaja avtorskih pravic oziroma projektno delo na privatnem trgu.

Omenimo tudi to, da dekani osmih mariborskih fakultet zahtevajo razrešitev Dušana Zbašnika s funkcije prorektorja za gospodarske in finančne zadeve, ker naj bi slabo, premalo zavzeto in neodgovorno opravljal svoje dolžnosti. Seveda se Zbašnik brani in nasprotni strani očita, da se noče seznaniti z revizijskim poročilom, v katerem naj ne bi bile zapisane preveč spodbudne novice. Govori se o domnevnih kaznivih dejanjih, nedopustnem povečevanju števila zaposlenih in netransparentnem odločanju o investicijah.

Tudi Klub študentov Celjske regije je bil v zadnjem času deležen podobnih obtožb. Zdaj pa so se stvari vendarle uredile, saj smo danes zjutraj prejeli izjavo Elvisa Cvikla, novega predsednika omenjenega kluba, ki je tako po dveh letih vendarle dobil legalno in legitimno izvoljeno vodstvo. Zapletlo se je že leta 2002, ko so bile izvedene volitve v organe kluba, na katerih je bil za predsednika kluba domnevno preko pooblastil izvoljen Marko Romanič. Morebitne volilce so takrat dobesedno »za drobiž« novačili tudi v Kopru. Volitve pa so bile z odločbo Upravne enote Celje in Ministrstva za notranje zadeve RS kasneje razveljavljene kot nelegalne.

Zaradi pogostih dezinformacij in nerazčiščenih problemov v zvezi z morebitno postavitvijo Centra treh akademij na lokaciji Metelkova so se Študentski sveti treh akademij odločili podati izjavo v zvezi z lokacijo Metelkova. Takole pravijo: “Kljub nekaterim zavajajočim izjavam v javnosti po naših informacijah nobeno izmed vodstev akademij ne podpira rušenja obstoječih objektov, ki tvorijo Metelkova mesto, ostro pa temu nasprotujemo člani študentske populacije. Dobro se namreč zavedamo, da tovrstne neodvisne infrastrukture v Ljubljani pa tudi nasploh v slovenskem kulturnem prostoru odločno primanjkuje. Poleg tega smo mnenja, da so vse insinuacije glede rušenja namenjene predvsem delitvi javnega mnenja in preusmerjanju pozornosti iz konkretnih problematik gradnje Centra (ter Metelkove) na fiktivne spore, ki iz naše strani niso bili nikoli sproženi.
Študentje treh akademij torej zavračamo možnost rušenja obstoječe metelkovske infrastrukture, prostora za gradnjo Centra pa na Metelkovi očitno tako ali tako ni.”

Obenem nas študenti vseh treh umetniških akademij vabijo, da se jim 14., 15. in 16. aprila pridružimo na javnih manifestacijah v opozorilo na prostorsko stisko akademij, z naslovom TRIADA 04, Akademije na cesti.

Znan rek pravi: najprej zdravje, potem pa kultura. No, zaporedje tako imenovanih študentskih mesecev ni čisto v skladu s tem rekom. Prejšnji teden se je namreč iztekel študentski mesec kulture, april pa je posvečen zdravstvu in sociali.

V okviru študentskega meseca sociale in zdravstva bo tako jutri v hostlu Celica otvoritev razstave Ne spuši še ti!, ki bo na ogled do 22. aprila. Razstavljene bodo originalne karikature legendarnega Mikija Mustra in dela študentov likovne umetnosti, ki se jim bo pridružila tudi umetniška sekcija Kus-kus študentov medicine.

V četrtek ob 18. uri se lahko na Fakulteti za socialno delo udeležite predavanja Ane Hromc o zdravem življenskem slogu. Tisti, ki se želite spoznati z eksotično vegeterijansko kuhinjo Mauriciusa, pa se lahko ob petih popoldne pojavite v gospodinjski učilnici Pedagoške fakultete.

Ob zanimivi uri, 20 minut pred osmo zvečer, se bo prav tako v četrtek v veliki dvorani Filozofske fakultete dogajala okrogla miza o družbenem in kulturnem dojemanju drog. Rdeče niti diskusije bodo vlekli Igor Pribac, Vito Flaker, Tanja Rener in Igor Lukšič.

Med univerzitetnimi novicami je danes krmaril Luka H., na pomoč mu je tu in tam priskočila Lucija G.


Komentarji
komentiraj >>