Komentar na temo "Kako postati milijonar na univerzi" pripravlja Lucija G.
Jože Florjančič, dekan fakultete za organizacijske vede v Kranju, ki sicer sodi pod okrilje univerze v Mariboru, si je v letu 2002 izplačal za 22 milijonov tolarjev honorarjev za pisanje knjig, predavanje izrednim študentom in mentorstvo pri podiplomskem študiju. V časopisu Finance so sicer navedli še višjo vsoto, 55 milijonov tolarjev, kar pa je dekan zanikal. Pojasnil je, da mesečno sicer dobiva 1,1 milijona tolarjev bruto dekanske in profesorske plače, vse drugo pa je avtorski honorar, ki ga zasluži s trdim delom.
Honorarnih izplačil pa so bili na omenjeni fakulteti deležni tudi drugi predavatelji, zato je davčna inšpekcija fakulteti naložila plačilo 380 milijonov tolarjev za premalo plačane davke in prispevke v letih 2001 in 2002. Davčni inšpektorji so še ugotovili, da so si profesorji organizirali izplačila avtorskih honorarjev tudi za dela, ki sploh niso avtorska. Za avtorske honorarje je sicer fakulteta v dveh letih izplačala skoraj 120 milijonov tolarjev brez dokazov, da bi bila ta dejansko opravljena. Sporni so tudi potni nalogi. Inšpektorji so namreč podvomili, da so bila številna službena potovanja sploh opravljena ali pa naj bi bila opravljena v zasebne namene.
To pa ni edina novica o finančnih aferah v visokošolski sferi, ki je v zadnjem času pricurljala na dan. Pred časom so bile javnosti razkrite enormono visoke plače direktorja ŠOU v Ljubljani, Toma Juvana ter direktorice Študentskih domov v Ljubljani, Ksenije Preželj, zdaj pa so nam padli v oči še visoki prejemki rektorja mariborske univerze. Rektor Ivan Rozman je potrdil, da je v zadnjih treh letih prejel avtorske honorarje v bruto znesku nekaj manj kot 45 milijonov tolarjev. V lanskem letu je bil neto znesek njegovih avtorskih honorarjev od 500.000 do 600.000 tolarjev mesečno.
Temu ob rob je zelo zanimiva pobuda več mariborskih fakultet naj rektor predlaga razrešitev Dušana Zbašnika s funkcije prorektorja za gospodarske in finančne zadeve. Zbašnik meni, da je pobuda dekanov verjetno povezana z njegovim prizadevanjem na rektoratu, senatu in predvsem na upravnem odboru univerze za transparentno poslovanje univerze.
Zbašnik je rektorju večkrat predlagal, naj se člani upravnega odbora čim prej seznanijo z revizijskim poročilom o poslovanju univerzitetne uprave v minulem štiriletnem obdobju. Po prvi verziji poročila, ki verjetno nekomu ni ustrezala, je revizijska hiša po Zbašnikovih besedah poročilo nekoliko dopolnila in pripravila drugo dokončno verzijo. Poročilo naj bi menda vsebovalo nakaj, kar je podobno kaznivemu dejanju.
Rektor Rozman je na novinarski konferenci, ki jo je po Zbašnikovi izjavi pripravilo vodstvo univerze, v celoti zavrnil očitke prorektorja za gospodarske in finančne zadeve. Po njegovih besedah bo upravni obor poročilo obravnaval, ko bo dokončno, hkrati pa bo sprejel tudi ukrepe za odpravo napak in pomanjkljivosti.
V vodstvu mariborske univerze po drugi strani prorektorju za gospodarske in finančne zadeve (Zbašniku) očitajo, da je zaradi njegove premajhne dejavnosti univerza za letošnje leto iz državnega proračuna dobila samo 7,3 milijarde tolarjev, medtem ko je ljubljanska univerza prejela 24,4 milijarde tolarjev. Menda je bilo število študentov v študijskem letu, število diplomantov v preteklem koledarskem letu in študijsko področje za mariborsko univerzo zelo neugodno.
Čudno! Denarja je torej premalo za vse, le za rektorsko plačo ne! Toda rektor Rozman nas tolaži, da vir avtorskih honorarjev niso bila proračunska sredstva, temveč prodaja avtorskih pravic oziroma projektno delo na privatnem trgu.
Javno financiranje študijske in obštudijske dejavnosti sicer ureja “Uredba o javnem financiranju visokega šolstva”. Določbe o financiranju študijske in obštudijske dejavnosti ter razvojnih nalog veljajo tudi za zasebne koncesionirane samostojne visokošolske zavode, ki izvajajo javno veljavne študijske programe, če dobivajo javna sredstva.
Nov način financiranja je začel veljati s 1. januarjem letos in naj bi vodil k bolj racionalni porabi sredstev, kot v primeru, ko namen te uporabe podrobneje določa država.
Dva tedna po uveljavitvi novega načina so o javnem financiranju univerz spregovorili vsi trije rektorji. Uredba o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov do leta 2008 univerzam prepušča finančno avtonomijo, na podlagi katere bodo morale same odgovarjati za svoje delovanje. Mariborski rektor Rozman je ob tem poudaril “bolj svobodno razporejanje denarja znotraj univerze, kar naj bi posameznim članicam omogočalo boljše upravljanje z lastnimi sredstvi”.
Ni pa povedal, ali bo nova ureditev tudi njemu pomagala pri boljšem upravljanju z njegovimi lastnimi sredstvi.
Ob visoke plače v visokem šolstvu se je 1. aprila obregnilo tudi Predsedstvo konference Visokega šolstva in znanosti pri Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture. SVIZ opozarja, da so neurejene razmere pri izplačilih, zlasti vodilnih v javnih zavodih, rezultat neurejene plačne politike in razmer. Iz nekaterih "ekscesnih" primerov v zadnjem času razvidno, da so redne plače v visokem šolstvu in znanosti dokaj povprečne in le majhen del prihodkov vodilnih posameznikov.
Šolsko ministrstvo zato pozivajo na razpravo o zmanjševanju privilegijev vodstev in povečanju plač profesorjev, znanstvenikov in strokovno-tehničnega osebja. Predsedstvo konference je sicer že večkrat opozorilo na kršenje dogovorov, medtem ko na marsikateri inštituciji vodstveni in upravni organi še danes ne dovolijo vpogleda sindikatov v javne plače in druge dodatke.
Šolsko ministrstvo takšno stanje očitno tolerira. Hkrati vladni pogajalci prek novega plačnega sistema vršijo pritiske za zmanjšanje plač vodilnih intelektualnih poklicev. Spremembe bodo menda zelo nespodbudne za "normalno vrhunske" profesorje in znanstvenike, na drugi strani pa se istočasno uvaja večja svoboda odločanja vodilnim, tako pri vsebinsko neetičnem izplačevanju honorarjev kot pri odločanju nasploh.
Nad visokimi plačami in še dodatnimi honorarji vodilnih v visokošolski sferi se je v oddaji “Kaj pa univerza?” razburjala Lucija G.
Komentarji
komentiraj >>