Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Sreda, 7. 4.: RHYTHM THIEVES (5138 bralcev)
Sreda, 7. 4. 2004
Alenka



Tokrat predstavljamo zasedbo Rhythm Thieves "iz bunkerja"
(tako so se tisti čas najavljali sami), ki so skupaj z Dicky B. Hardy in Hic Et Nunc tvorili pomembno jedro garažne punk'n'rock'n'roll klike konec 90-ih.
Rhythm Thieves


Tina Jenko – bobni
Žiga Jenko – vokal
Miha Razinger – bas
Jernej Kolenik – kitara
Miha Kunšič – kitara


Pisal se je december leta 1996. Čisto nova zasedba, ki si je nadela ime Rhythm Thieves, je kot predskupina v slovenskem podzemlju takrat že dodobra uveljavljenih velenjskih Res Nullius, odigrala svojih prvih 20 minut v živo. Tina Marinčič na bobnih, Miha Kunšič in Jernej Kolenik na kitarah, Miha Razinger na basu ter Žiga Jenko na vokalu so do tega špila prišli po dobrih treh mesecih zagnanih vaj v klubu B51. Miha Kunšič in Jernej Kolenik sta nekaj malega izkušenj z igranjem imela, medtem ko so ostali začeli praktično iz nič.
Tako hitro, kot se jim je zgodil njihov prvi koncert, se jim je dogajalo tudi vse ostalo: za mlad bend spoštovanja vredno število špilov, snemanje prvega singla, spet koncerti, gostovanja izven meja Slovenije, snemanje prvega in tudi zadnjega CD-ja, zadnji koncert ob promociji le-tega in trenutek, ko so se njihove poti razšle. Dobra tri leta delovanja Rhythm Thieves so pomembno zaznamovala obdobje, ko so ob boku s paradnimi konji založbe FV z Dicky B. Hardy ter Hic Et Nunc igrali na skorajda vseh pomembnih festivalih in klubih po Sloveniji. Konec 90-ih so si odrezali zajeten kos rokenrol torte, ki je danes ni mogoče več okušati v obilnih količinah ter tvorijo pomemben del glasbenega mozaika slovenske rokenrol scene.

Rhythm Thieves so se našli v B51, po domače v bunkerju, in ko so začenjali koncerte, so se tako tudi najavljali: »Mi smo Rhythm Thieves iz bunkerja!« V 90-ih je bil B51 plac, kamor so zahajali predvsem ljudje, katerih ušesa so bila željna rokenrola. Žiga in oba Miha so bili jedro ekipe sredinih DJ-ev, skupni imenovalec teh večerov pa je bil garažni rokenrol. Na nek način je bilo logično, da bo bend tako muziko tudi igral. Na začetku so igrali predvsem priredbe, del koncertnega repertoarja Rhythm Thieves so vse do konca ostali Sonics, ob katerih so se tudi učili glasbenih veščin.
Po prvem koncertu v bunkerju je bend pod svoje okrilje povabila Monika z založbe FV. Začeli so pospešeno koncertirati. Očarljiva preprostost njihove muzike, neposrednost, zagnanost in svežina je bendu prinesla zvest krog pristašev, dejstvo, da pa je bila velika večina članov tudi sodelavcev Radia Študent, je pripomoglo k temu, da so presenetljivo hitro prišli tudi do svojega prvega pravega nosilca zvoka – vinilnega singla. Radio Študent, ki se je takrat preselil v nove prostore in začel izkoriščati nov produkcijski studio, jim je omogočil snemanje. Singel je izšel junija 1997 in je nastal v španoviji z Garbage Productions in FV Music. Snemanje je potekalo v aprilu, z minimalnimi sredstvi je nastal izdelek, ki je bendu prinesel izkušnjo studia, pa tudi spoznanje, da je potrebno sklepanje kompromisov. Prvič so fantje in punca začeli sodelovati z Mr. Twisterjem (pod tem imenom se skriva Bruno Subiotto – poznamo ga po sodelovanjih z The Spoons, Matchless Gift, Rebecca in Borghesia, zdaj Hic Et Nunc), ki je odigral ustno harmoniko pri komadu Riding Back (light), kasneje pa se jim je nekajkrat pridružil še na koncertih.
Po izidu singla, ki ga je oblikoval nihče drug kot legendarni, žal preminuli, zagrebški glasbeni aktivist Ivica Baričević, je bend odigral koncert na Zgaga Rock Festivalu ter na festivalu Hoška prebuja, kjer so se tudi prvič srečali z zares velikim odrom. Istega leta (1997) so nastopili na Novem Rocku. Sledil je kup koncertov, med drugim tudi na Hrvaškem, v Sarajevu in v pomembnem dunajskem klubu Flex. Bili so predskupina bendom kot so Pleasure Fuckers, Kepone, Wanda Chrome & The Leather Pharaohs ter Man Or Astromen? - sploh ta koncert je moral še posebej ostati v spominu kitaristu Mihi Kunšiču, saj se je nekdo od lokalnih koroških mladcev brez vprašanja polastil njegove kitare.
Leto 1998 pa je bilo že polno priprav na snemanje njihovega prvega CD-ja. Aprila 99' so se odpravili v studio Alien in se zadev lotili precej drugače kot pri singlu – tam so komade odigrali v živo, skupaj, tukaj je bila izkušnja malo drugačna. Bend s plato Blond Rock, ki je izšla nekje junija 99', ni bil najbolj zadovoljen. Zvok je v primerjavi s surovostjo njihovega prvenca izgubil robusten čar, ki jih je označeval v živo. Čista produkcija ni najbolj posrečeno odsevala bistva benda. Sta se pa med štirinajstimi komadi na plošči znašla dva, ki sta še kako izstopala iz celotne zvočne podobe. Eden od njiju je naslovljen z Unknown, gre za posnetek skupine z identičnim imenom - Rhythm Thieves. Za jazzy bend iz 20-ih let bend je Tini ob neki priložnosti povedal Zlatko Kavčič. Brez pomislekov so ga odtisnili na svoj CD. Ploščo Blond Rock pa zaključuje komad, kakršnega je bilo, vsaj pri nas, v tistem času bolj težko najti. Bend si je privoščil drzno potezo in k sodelovanju povabil DJ-a Novo – brrrrr elektronika in rokenrol z roko v roki?! Za tisti čas precej bogokletno.
Rhythm Thieves so v tistem obdobju veliko, VELIKO vadili. S svojo glasbo so začeli raziskovati tudi v druge smeri, a vendarle se je nekaj zalomilo. Prekomerna količina vaj in različne ambicije v bendu so pripeljale do tega, da se je bend začel vrteti v krogu. Če se to ne bi zgodilo, bi verjetno šel v smeri, ki jo je nakazoval komad Jazz Blonde (zahtevnejša struktura, ki temelji bolj na nojzu kot na garažnem rokenrolu). Pa žal temu ni bilo tako. Januarja 2000 so se njihove poti razšle. Vmes so Rhythm Thieves posneli material za vidospot h komadu Moonkiler, ki je nastajal v istrskem Dvigradu, žal pa nikoli ni ugledal luči sveta.
Žiga Jenko in Miha Kunšič sta se pred kratkim zopet pojavila na odru v zasedbi Crazed Farmers, Tina (zdaj tudi Jenko) svojih bobnov še ni prodala, saj ima še namen igrati, takoj ko bo naraščaj zadosti velik, da ga bo lahko pustila samega – btw – če kdo ve za kak plac za vaje v Mostah, naj se javi! Miha Razinger in Jernej Kolenik pa sta s svojo glasbeno kariero v rock bendih menda zaključila.












Komentarji
komentiraj >>

Re: Sreda, 7. 4.: RHYTHM THIEVES
Jerry [13/10/2004]

Čestitam! Najdaljši članek o tem bendu doslej. Vse je res, razen tega , da so prekomerno vadili.
odgovori >>