... Ena od priložnosti za petje in predvsem pomembna življenjska prelomnica v življenju fantov ter pomemben iniciacijski trenutek v svet odraslih moških je bil v preteklosti odhod na služenje vojaškega roka. Fantje so se s petjem (včasih tudi po več dni skupaj) poslavljali od doma in vrstnikov, peli so na vozu, na katerem so se običajno peljali na zborno mesto, po pričevanju nekaterih pa tudi v samih vojaških nevarnostih ...
(več...)
Radio Študent
Glasbena redakcija
Cigule migule
Nedelja, 11. 4. 04, 14.00
Kot ste redni poslušalci oddaje Cigule migule že opazili, se v zadnjih nekaj oddajah sučemo v človekovem življenjskem krogu slovenskih ljudskih običajev in glasbe povezane z njim. V zadnji oddaji smo pristali pri fantovskih letih, v katerih so se fantje skozi navajanje na življenje odraslih bolj in manj formalno iniciirali vanj v obliki učenja različnih delovnih obrti ter spoštovanja in izvajanja ljudskih običajev, oboje pa je bilo temeljno pri družbenem življenju slovenskega odraslega človeka v preteklosti.
Vsekakor je bila ena pomembnejših vrlin slovenskega človeka v preteklosti obvladanje petja, predvsem znanje vodenja ene od linij v značilnem slovenskem večglasju, katerega glavni nosilci, ohranjevalci in oblikovalci so bili poleg odraslih moških prav fantje.
Fant je bil lahko sprejet med fantovsko skupnost, preden je dopolnil prava leta, če je bil dober pevec. Marsikdo se je zato skrivaj učil pevske umetnosti, bil pripravljen dati od sebe precej denarja, da ga je kdo vpeljal vanjo, skrivaj poslušal fantovsko petje in hodil poskušati peti na skrivaj v gozd.
Fantje so se najpogosteje zbirali na gričih ob svojih vaseh, od koder se je njihovo petje razlegalo daleč, pogostoma pa so peli tudi blizu hiš, kjer so bila dekleta. Zanimivo je tudi to, da so fantovske skupine mnogokrat tekmovale med sabo v petju, vsaka na svojem griču, neredko pa je ob takšnih in drugačnih okoliščinah prišlo tudi do pretepov in merjenja moči.
Ponašanje, tekmovalnost in mladostništvo pa se je odražalo tudi v redundantnosti strukture značilnega večglasnega petja.
Ena od priložnosti za petje in predvsem pomembna življenjska prelomnica v življenju fantov ter pomemben iniciacijski trenutek v svet odraslih moških pa je bila - kot pri nas še pred kratkim - odhod na služenje vojaškega roka. Fantje so se s petjem (včasih tudi po več dni skupaj) poslavljali od doma in vrstnikov, peli so na vozu, na katerem so se običajno peljali na zborno mesto, po pričevanju nekaterih pa tudi v samih vojaških nevarnostih.
Mnogo pesmi odraža okoliščine služenja vojaškega roka ter marsikatero zgodovinsko dejstvo, povezano z njim in z različnimi vojnami v preteklosti. Mnoge tako v svoji vsebini izražajo nerazpoloženje do služenja vojaškega roka, saj vemo, da Slovenci nismo ravno bojevit narod (in zato tudi nimamo posebnih junaških pesmi, kot mnoga druga ljudstva).
Izražajo pa tudi zanimiva dejstva, kot so podrobnosti glede vojaških oblek in pripomočkov. Iz teh pesmi izvemo, da so si vojaki morali v 18. stoletju kodrati in pudrati lase, obratno pa lahko skozi npr. omenjanje sablje v pesmih izvemo, da je pesem nastala še verjetno v času (ali kmalu po tem), ko so jih vojaki še morali nositi (torej med leti 1765 in 1798), takrat pa je bila vpeljana tudi splošna vojaška obveznost za vse.
Pesmi povedo tudi, koliko let so morali vojaki pri nas služiti svoj rok v preteklosti (nekatere govorijo še o 14-letnem služenju, ki je bilo ukinjeno leta 1845, nekatere o sedemletnem in kasneje o dvoletnem) ter tudi o skrivanju pred služenjem in o pogosti smrti vojakov.
V podlagi smo poslušali dve vojaški: pomursko “Fantiček v osemnajetom leti” ter prekmursko “Soldaki marširajo”.
V nadaljevanju si bomo za konec poslušali še pesem “Sabljica nam bo pripasana”, ki so jo zapeli bratje Korpar iz Osluševcev pri Ptuju leta 1965. Pesem so po pričevanju pevcev peli rekruti, ko so hodili po vasi, preden so se z vozom odpeljali na postajo.
Današnjo oddajo je pripravil David.
LP - Pesem Slovenske dežele: C/3 (Sabljica nam bo pripasana)
Viri:
Zmaga Kumer: Pesem slovenske dežele (Založba obzorja Maribor, 1975)
Zmaga Kumer: Vloga, zgradba, slog slovenske ljudske pesmi (ZRC SAZU, Ljubljana 1996)
Komentarji
komentiraj >>