V info bloku Tanja M. med drugim piše, kako je Lucija Čokova dobila rektorsko ovratnico ter o tem, kako je kljub napovedi o dokončni odločitei o umestitvi treh akademij na zemljišče ob Roški cesti, prireditev TRIADA ohranila protestno noto. Sledi nekaj besed o Mednarodnem posvetu o splošni izobrazbi, o 85-letnici Pravne fakultete in da bo NUK v Ljubljani v svojih prostorih ta teden odprla depozitarno knjižnico Evropske unije ter o mednarodni konferenci Znanost in družba v razširjeni Evropski uniji.
Minuli teden je za študente umetniških akademij potekal zelo pestro. Na sporedu je bila že tradicionalna predstavitev študentov vseh treh akademij, imenovana Triada 2004. Letošnja prireditev je sicer prerasla v mirni protestni shod, s katerim so študentje odločno izrazili nezadovoljstvo nad neučinkovitim reševanjem prostorske problematike akademij, ki se vleče že desetletja. Shod, ki se ga je udeležilo nekaj sto udeležencev je potekal pod geslom »tujega nočemo, svojega nimamo«! Študentje so želeli opozoriti, da "alternativnih sorodnikov nočejo deložirati iz stanovanja na Metelkovi, da bi se sami naselili v njem" in zahtevali uresničljivo lokacijo akademij. Forum Metelkove jim je pri tej zahtevi izrazil podporo.
Kljub napovedi državnega sekretarja za investicije na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, Hermana Tomažiča in podžupana Slavka Slaka, da bosta v petek sprejela dokončno odločitev o umestitvi treh akademij na zemljišče ob Roški cesti, je prireditev ohranila protestno noto. »Če ne bi imeli dovolj slabih izkušenj iz prejšnjih let, bi se lahko danes tukaj veselili in slavili, ker pa so doslej vse lokacije propadle, vsa pisma o nameri so ostala mrtva črka na papirju, smo seveda skrajno skeptični in nejeverni.« je ob tem dejal eden izmed dekanov akademij. Še več o novi lokaciji akademij in o letošnji TRIADI pa v jutrišnji oddaji »Kaj pa univerza«.
Na Primorskem, ki slovi po najmlajši slovenski univerzi so v sredo okitili tamkajšnjo rektorico. Ob slavnostnem prejemu rektorske ovratnice oziroma insignije se je Lucija Čok obvezala, da bo "s svojim znanjem in izkušnjami, odgovornostjo in vestjo skrbela za kakovost, ustvarjalni preboj in ugled". Naj povemo še to, da gre za zelo dragoceno ovratnico, ki jo sestavljajo morski konjički s krono in znak Univerze na Primorskem. Oblikovalec Oskar Kogoj jo je zasnoval iz srebra in zlata in naj bi na simbolni ravni odražala temeljne in želene lastnosti primorske univerze, med katere sodi morskost in mediteranskost ter želja po pokončni drži in transparentnem delovanju v čistem in prijaznem okolju. Toda nakit je eno, pod fasado pa se dostikrat skriva vse kaj drugega.
Ravno tako na Primorskem, v Portorožu, je prejšnji teden potekal Mednarodni posvet o splošni izobrazbi, ki ga pripravlja Zavod RS za šolstvo v sodelovanju sorodnimi inštitucijami. Posvet je bil organiziran zaradi vse večjih potreb po prenovi splošnoizobraževalnih programov, zagotavljanju večje povezanosti med splošnim in strokovnim izobraževanjem ter definiranju vloge splošne izobrazbe v poklicnem in strokovnem izobraževanju. Strokovnjaki so namenili poseben pomen analiziranju sodobnega pojmovanja koncepta splošne izobrazbe z vidika različnih teoretičnih usmeritev in perspektiv razvoja filozofije znanosti oziroma znanosti same.
V rdeči predavalnici Pravne fakultete v Ljubljani pa je v četrtek potekala slovesnost ob dnevu fakultete, ki je praznovala 85 let. Študenti omenjene fakultete so se do nedavnega še stiskali v prostorih Univerze v Ljubljani. Na slovesnosti so podelili priznanja za študijski uspeh, diplomske in magistrske diplome, študentskim ekipam pa tudi priznanja za odlične uvrstitve na mednarodnih tekmovanjih simuliranih sodišč. Najpomembnejša dejavnost fakultete v zadnjih letih pa je menda prispevek večine njenih učiteljev in sodelavcev pri (pre)oblikovanju slovenskega pravnega sistema.
Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) v Ljubljani bo v svojih prostorih ta teden odprla depozitarno knjižnico Evropske unije. Evropska komisija je Narodni in univerzitetni knjižnici naslov depozitarne knjižnice EU podelila jeseni 2000. Omenjena knjižnica bo zbirala, obdelovala, hranila in uporabnikom posredovala prejete publikacije EU, zagotavljala bo dostop do informacij o gradivih EU in o EU ter nudila informacijsko podporo in druge informacijske storitve najširši javnosti. Skrbela pa bo tudi za tematsko izobraževanje različnih interesnih skupin ter sodelovala s sorodnimi institucijami pri projektih in dogodkih, katerih cilj je informiranje strokovne in najširše javnosti o evropskih zadevah in nenazadnje tudi o tem, kaj bo za Slovenijo in njene državljane pomenilo polnopravno članstvo v Evropski uniji.
Tudi z zadnjo novico ne moremo mimo Evropske unije. Konec tedna je v Ljubljani potekala pomembna mednarodna konferenca »Znanost in družba v razširjeni Evropski uniji«, ki so jo pripravili Državni svet Republike Slovenije, Avstrijski znanstveni institut in Slovenska znanstvena fundacija. Mednarodne konference so se udeležili predstavniki različnih vladnih in nevladnih ter raziskovalnih in izobraževalnih institucij iz šestih evropskih držav ter predstavniki Evropske komisije.
Največ pozornosti so namenili t.i. etnični dimenziji v zvezi z ozaveščanjem o znanosti. Predstavljen je bil mednarodni projekt Ethnic, ki ga financira Evropska unija, v njem pa poleg Avstrijcev, Britancev, Italijanov, Madžarov in Čehov sodelujemo tudi Slovenci. Raziskovalne in druge organizacije iz omenjenih držav so predstavile svoje delo pri ozaveščanju pripadnikov narodnostnih manjšin o pomenu znanosti in tehnologije. Gre za pomembno zagotavljanje enakih pravic in s tem možnosti za te pripadnike: v Sloveniji in Češkem to še posebej velja za Rome, v Veliki Britaniji pa za temnopolte.
O tem, ali bo v »obljubljeni Evropi« res tako poskrbljeno za pravice »drugačnih« in za boljše razmere v znanosti in na splošno, se je med pisanjem info bloka spraševala Tanja M., pri tem ji je z budnim očesom stala ob strani Lucija G.
Komentarji
komentiraj >>