Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Nedelja, 25. 4. 04, 14.00: JURJEVO KOLEDOVANJE (5701 bralcev)
Nedelja, 25. 4. 2004
david




Ljudski običaj koledarskega kroga, Jurjevo, ki je v koledarju na 23. aprila, drugače pa so ga južno od Drave praznovali tudi 24. aprila, je star in skoraj gotovo že predkrščanski običaj, s katerim so ljudje slavili prihod pomladi. Običaj je poznan predvsem po pomladnem “jurjevskem koledovanju”, ki je v Sloveniji po številnih ohranjenih pesmih izpričano predvsem v Beli Krajini (kjer je najbolj znano in se po njem imenuje tudi turistična prireditev v Črnomlju), vendar je obstajalo, kar nam povedo številne ohranjene pesmi, tudi na Koroškem in vzhodnem Dolenjskem, sicer pa se upravičeno domneva, da je bilo razširjeno po celi Sloveniji ...
Radio Študent
Glasbena redakcija
Cigule migule, JURJEVO
Nedelja, 25. 4. 04, ob 14.00

Ljudski običaj koledarskega kroga, Jurjevo, ki je v koledarju na 23. aprila (to je predvčeraj), drugače pa so ga južno od Drave praznovali tudi 24. aprila, je star in skoraj gotovo že predkrščanski običaj, s katerim so ljudje slavili prihod pomladi. Zgodovinska dejstva pravijo, da je bil Jurij sicer vojščak iz Male Azije, ki je pod cesarjem Dioklecijanom v 4. stoletju pretrpel mučeniško smrt, po legendi pa ga poznamo kot vojščaka s sulico, ki premaga zmaja in ob tem reši Marjeto. Svetnik je verjetno nadomestil pomembno pogansko “pomladansko božanstvo, čigar zasluga je bila, da je narava vsako leto spet ozelenela, da so posevki oživeli in da je mogla živina spet na pašo”.
Včasih so na dan sv. Jurija kmetje v hribovitejših predelih Slovenije peljali svojo živino na visokogorske pašnike, drugače pa je običaj poznan predvsem po pomladnem “jurjevskem koledovanju”.
Koledovanj poznamo v Sloveniji več, ob različnih praznikih, gre pa preprosto za obhode, pri katerih so ljudje hodili od hiše do hiše in pogostoma s pesmijo pred vsako hišo ali ko so bili povabljeni vanjo, voščili srečo, mir in dobro letino ter ob tem ponavadi prejeli darove.
Jurjevsko koledovanje je v Sloveniji po številnih ohranjenih pesmih izpričano predvsem iz Bele Krajine (kjer je najbolj znano in se po njem imenuje tudi turistična prireditev v Črnomlju), vendar je obstajalo, kar nam povedo številne ohranjene pesmi, tudi na Koroškem in vzhodnem Dolenjskem, sicer pa se upravičeno domneva, da je bilo razširjeno po celi Sloveniji.
Za belokranjske jurjevske kolednice je značilno, da imajo preprosto otroško (oziroma arhaično) melodijo in na dolgo naštevajo darove, ki naj bi jih Zeleni Jurij dobil (običajo pravijo običaju: Zelenega Jurija vodijo). Koroške so večinoma samó govorjene (tam običaju pogostoma pravijo Šentjurja jagajo), na Dolenjskem pa jih po izročilu pojo starejši moški in spadajo po obliki med mlajšo plast izročila (običaju pa pravijo: Jurija pojejo).
Belokranjske in koroške jurjevske so prepevali ob koledovanju ponavadi otroci in fantiči, kar kaže na to, da je običaj takrat, ko so bile pesmi dokumentirane, že začel odmirati (ker ga takrat iz izročila odraslih mnogokrat prevzamejo otroci).
V Beli Krajini so Zelenega Jurija vodili otroci oziroma pastirji. Enega so od glave do peta odeli z zelenjem oziroma z zelenim brezovim listjem in ga v procesiji vodili zraven kot okrašeno zeleno drevo. Spremljali so ga fantje s košarico za darove ter s piščalmi in lubnatimi rogovi, dekleta pa so pogosto zraven prepevala. Poleg tega so ponekod ob pevskih ali govorjenih voščilih pri vsaki hiši v dar darovali brezove šibe, za povračilo pa so dobili jajca in druge darove, ponekod tudi denar.
Na Koroškem konec aprila še ni bilo zelenja. Tako so tam Zelenega Jurija ovili s slamo, spremljevalci pa so imeli rogove in živinske zvonce.
Za konec poslušajmo najprej koroško govorjeno jurjevsko kolednico (iz Pečnice), ki smo jo slišali že uvodoma, za tem pa peto belokranjsko iz Zilje ob Kolpi, katero spremlja še piskač na dvojnicah. Obe so zapeli starejši ljudje, ki se običaja spominjajo iz svojega otroštva.

Kot zanimivost naj omenimo, da so jurjevski koledniki, če v dar potem, ko so odpeli voščilo niso dobili ničesar, zapeli “Naj Bog da in svet Jur, da vam bi jajca pojú dihur!” ali “Če nam ne boste nič darovál, vam bomo Micko s kambre ukrál!”.
Današnjo jurjevsko oddajo Cigule migule je pripravil David.

Viri:
Zmaga Kumer: Mi smo prišli nocoj k vam..., Slovenske koledniške pesmi (Založba Kres, Ljubljana 1995)
Zmaga Kumer: Vloga, zgradba, slog slovenske ljudske pesmi (ZRC SAZU, Ljubljana 1996)


Komentarji
komentiraj >>

Re: Nedelja, 25. 4. 04, 14.00: JURJEVO KOLEDOVANJE
KOKOLČAS [26/03/2008]

MA KU K SAM TLE SM NAJDLA NEKI ZA SKUL!!!*
odgovori >>