Konferenco o financiranju visokega šolstva je prejšnji teden na Fakulteti za upravo spremljala Vanja K.
Cena študija v prihodnosti
Prejšnji teden je kljub prvomajskim praznikom na ljubljanski Fakulteti za upravo potekala konferenca o financiranju visokega šolstva. štiridnevno konferenco so organizirale Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) in študentski organizaciji Švedske ter Srbije in Črne Gore. Prisotnih je bilo več kot 50 predstavnikov študentskih organizacij držav jugovzhodne in severozahodne Evrope ter mednarodnih strokovnjakov s področja financiranja visokega šolstva.
Glavna tema diskusij je bilo financiranje visokega šolstva in kako pomembno je, da študij na univerzi še naprej financira država. Diskusije so potekale v manjših skupinah, nakar je vsaka skupina predstavila svoje zaključke.
Na koncu štiridnevne konference so vse te zaključke združili v skupno politično izjavo. V njej so navedena stališča in zahteve do vlad držav omenjenih študentskih organizacij, ki se nanašajo na financiranje visokega šolstva. Politično izjavo bo vsaka študentska organizacija posredovala svoji vladi, Študentska organizacije Slovenije pa je to že storila. Izjavo so poslali premieru Antonu Ropu, od katerega v najkrajšem času pričakujejo tudi javni odgovor.
Na konferenci so bili sicer prisotni še predstavniki nacionalnih študentskih organizacij iz Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Danske, Finske, Hrvaške, Islandije, Makedonije, Norveške, Romunije, Srbije in Črne Gore ter Švedske.
Pri nas se zadnje čase veliko govori o uvedbi šolnin, ki naj bi sledile bolonjski reformi visokega šolstva. Podobno se dogaja tudi v državah udeležencev konference, zato ni nič čudnega da se je večina diskusij vrtela prav okrog vprašanja šolnin. Na koncu so se sicer strinjali, da samo javno financiranje visokega šolstva ne more več zadovoljiti celotne potrebe po financiranju. Vendar udeleženci menijo, da bi uvedba šolnin negativno vplivala na pomembne vrednote in koncepte visokega šolstva. Šolnine so zgolj najenostavnejši vir prihodkov, ne pa tudi najboljši. V Evropi smo pač navajeni, da je študij zastonj.
V zadnjih desetletjih se v Evropi vse več mladih odloča za študij. Ne samo iz višjih slojev, vse več jih prihaja tudi iz manj priviligiranih slojev. Slednji bi bili najbolj ogroženi, če bi univerza uvedla šolnine in mnogo se jih zaradi tega ne bi odločilo za študij. Tisti, ki pa bi se šolnini navkljub vseeno odločili za študij bi morali poleg učenja hoditi tudi v službo. To bi nedvomno znižalo kvaliteto njihovega učenja in posledično znanja.
V politični izjavi so študentje pozvali vlade svojih držav k iskanju konsenza med univerzami, delodajalci in študenti pri oblikovanju strategije in politike financiranja visokega šolstva v prihodnosti. Opozorili so, da so šolnine zgolj enostavna rešitev in ne tudi dobra ali dolgoročna. Najti je torej treba primerne načine alternativnega financiranja visokega šolstva, kot na primer izboljšanje uporabe obstoječih finančnih sredstev ter iskanje možnosti za financiranje s strani gospodarstva, predvsem preko povečanega mednarodnega sodelovanja.
Zaščititi pa je potrebno tudi temeljno vlogo visokega šolstva v družbi, ki je preprečevanje neenakosti v družbi, spodbujanje kritičnega mišljenja in krepitev demokratičnih vrednot. Uvedba šolnin bi ogrozila vse te tri in zato so udeleženci konference zaključili, da se mora javno financiranje visokega šolstva povečati.
Glavna moderatorka, ki je zadnji dan predstavila zaključke, pa je na koncu dodala še svoje mnenje, da so študentski politiki fundamentalisti. Kot bivši študentski političarki se ji zdi, da predstavniki študentskih organizacij hodijo naokoli z zavezanimi očmi in da na splošno vidijo vse črno-belo. Diskusija še ne pomeni kompromisa.
Član odbora predsedstva ŠOS za mednarodno sodelovanje, Klemen Miklavič, pa je presenetil z izjavo, da študenti ne bi smeli kategorično zavračati možnosti šolnin, temveč bi morali skušati konstruktivno rešiti vprašanje financiranja visokega šolstva. Še vedno se zdi, da se veliko več govori o šolninah kot o štipendijah.
Konferenco o financiranju visokega šolstva je na Fakulteti za upravo prejšnji teden spremljala Vanja K., tja jo je usmerila Lucija G.
Komentarji
komentiraj >>