Sreda, 5. 5. 2004
tomazza
Po vsej euforiji nad uresničitvijo Evropskih mokrih sanj domače politično-gospodarske elite pravzaprav nekako sramežljivo, pa vendarle, na plan prihajajo tudi nekatera demokratičnemu duhu parlamentarnega odločanja tuja dejstva, o tem, kdo bo v prihodnje gospodaril tej deželi. Prav na današnji dan pred 59-imi leti, torej 5. maja 1945, so v Ajdovščini med sklepnimi boji za osvoboditev od nacistične okupacije ustanovili prvo slovensko vlado pod imenom Narodna vlada Slovenije. Že jutri pa bo sedanja slovenska vlada po pričakovanjih opredelila slovenske prioritete v Evropski uniji za leto 2004. Tega je sicer še komaj malo več kot polovica, toda prvi hladni tuš za nepopravljive paerlamentarne demokrate je tu. Namesto Državnega zbora postaja glavni zakonodajalni predstavnik v Evropski Uniji - Vlada.
Po vsej euforiji nad uresničitvijo Evropskih mokrih sanj domače politično-gospodarske elite pravzaprav nekako sramežljivo, pa vendarle, na plan prihajajo tudi nekatera demokratičnemu duhu parlamentarnega odločanja tuja dejstva, o tem, kdo bo v prihodnje gospodaril tej deželi. Prav na današnji dan pred 59-imi leti, torej 5. maja 1945, so v Ajdovščini med sklepnimi boji za osvoboditev od nacistične okupacije ustanovili prvo slovensko vlado pod imenom Narodna vlada Slovenije. Že jutri pa bo sedanja slovenska vlada po pričakovanjih opredelila slovenske prioritete v Evropski uniji za leto 2004. Tega je sicer še komaj malo več kot polovica, toda prvi hladni tuš za nepopravljive paerlamentarne demokrate je tu. Namesto Državnega zbora postaja glavni zakonodajalni predstavnik v Evropski Uniji - Vlada.
Kljub temu, da se vlada že vnaprej zavezuje, da ostaja zdaj že nekdanjemu zakonodajnemu telesu še naprej zavezana v smislu transparentnosti in posvetovanj, je do sedaj pravzaprav malo izpostavljana razlika, ki je med drugim ne morete najti v vladnem evro-propagandnem gradivu, očitna. V Svetu Evropske unije, ki je sicer nevoljeno, toda vseeno osrednje zakonodajno telo povezave, v katero so nas pripojili, našo državo zastopa vlada, ki je tako prevzela znaten del zakonodajnih nalog. Nad svojo bodočo usodo zaskrbljene domače parlamentarce, tiste, ki si na prihajajočih evro volitvah 13. junija le ne bodo priborili katere izmed 7 vstopnic za evroposlanske klopi, pa naj potolaži dejstvo, da bodo ohranili besedo tudi pri usmeritvah za delovanje v prihodnjem obdobju, saj jih bodo - potrjevali.
Toda zakone, ki so jih do sedaj na predlog vlade po svoji mili volji maličili in preoblikovali ter s tem zadovoljevali svoje partikularne predvolilne interese v poslanskih klopeh Državnega zbora, je vendar potrjal drugi dom domače zakonodajalne ureditve, in sicer Državni svet. Ta ima po nič več tako zelo aktualnem domačem pravnem redu vsaj pravico do veta, s katerim je lahko poprej zakon ponovno vrnil v parlamentarno proceduro. Če bo njegovo delo sedaj prevzel Državni zbor - nenazadnje tudi na 788 članov razširjeni Evropski zbor v svojem zadnjem tekočem parlamentarnem sklicu pred vseevropskimi volitvami prav danes zgolj potrjuje razširjeno Evropsko komisijo - potem se je najprej potrebno vprašati, kaj za vraga bodo v prihodnje počeli delegati Državnega sveta.
Tako kot pravzaprav sploh ni sporna današnja potrditev novih komisarjev, med katerimi se sveti tudi domača evropska zgodba o uspehu Janez Potočnik, saj naj bi vsi kandidati za komisarskih 27 tisoč evrov bruto mesečnega dohodka že uspešno prestali zaslišanja pred posameznimi parlamentarnimi odbori, je povsem naivno verjeti političnim puhlicam, kako zelo pomembno vlogo da ohranjajo domači državnozborski poslanci in poslanke.
Za vsako resno Vlado – in to bo v bodoče še toliko bolj nujno – namreč stoji trdna parlamentarna večina. S tem pa pridemo do zanimivega preobrata, kjer se najboljše možne zakonodajalne rešitve ne bodo več iskale v klopeh državnega zbora, v katerih so bili poslanci koalicije na oblasti vsaj načelno primorani poslušati pripombe in rešitve svojih opozicijskih kolegov, pač pa po parlamentarnih hodnikih in koalicijskih sobanah. Če je domača opozicija – do nedavnega koalicijskega izstopa Slovenske ljudske stranke soočena z največjim koalicijskim glasovalnim strojem poosamosvojitvenih časov – že do sedaj tožila, kako zelo minorna in pravzaprav brezpredmetna je njena vloga v procesu iskanja zakonodajalnih rešitev, bo temu še bolj tako v evropski prihodnosti.
Z degradacijo najprej parlamentarne opozicije, pa nato v bistvu še celotne zasedbe državnega zbora, smo torej priča degradaciji celotne ureditve parlamentarne demokracije, za katero naj bi se odločili, ko smo dahnili zgodovinski plebiscitarni »Da« leta 1991. Toda za prav tako zgodovinski »Da« šteje tudi lanskoletno spomladansko preverjanje ljudske volje, ki je z več kot dvotretjinsko večino suvereno prikimala priključitvi domovine Evropski Uniji. In prav tako kot na današnji dan leta 1945, ko je luč sveta ugledala prva slovenska vlada z za mnoge spornim narodnim herojem Borisom Kidričem na čelu, in kot leta 1991 ter nato še leta 2003, smo priča enakemu zasuku zgodovine. Prav ob vsaki od teh treh zgodovinskih priložnosti so prihodnji gospodarji dežele nekatera za bodočo demokratičnost ureditve neprijetna dejstva namreč preprosto zamolčali.
In pri tem so vsa štiri prioritetna območja, za katera se bo slovenska vlada v Evropski Uniji zavzemala v prihodnje, povsem brezpredmetna. S pravzaprav res zgodovinsko priključitvijo Evropski uniji smo namreč pridobili zgolj nove gospodarje in dokončno degradirali tistih nekaj domačih zametkov parlamentarne demokracije. Tako to gre.
ODPOVED: Tudi današnji N-euro moment z degradacijo domače parlamentarne demokracije kot neposredno posledico priključitve Evropski uniji v zobeh sem prispeval Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >>