Univerzitetni info blok (by Barbara B.)
Navkjub temu, da smo že 10 dni v Evropski uniji, smo na področju visokega šolstva precej bolj počasni. Spremembe, ki naj bi jih opredeljeval Bolonski proces so postali problemi. Vidni so predvsem na področju posodabljanja visokega šolstva, kot je dodatek k diplomi, ki omogoča evropsko usklajeno vrednotenje izobrazbe, priznanje v tujini opravljenih študijskih obveznosti in s tem uveljavljanje našega kreditnega študija, pa še bi se našlo. Očitno se našemu šolstvu ne mudi pri uveljavljanju davno sprejetih sprememb oziroma novih obveznosti.
Vsekakor je velika svetla točka odprtje novega študijskega programa italijanskega jezika in kulture na Univerzi na Primorskem. Na pobudo rektorice Univerze na Primorskem, Lucije Čok, se bo s tem dvostranskim dogovorom tudi na Beneški univerzi ustanovil lektorat za slovenski jezik.
Na primorski univerzi imajo očitno še dovolj prostora za nove programe, česar pa definitivno ne bi mogli reči Filozofsko fakulteto v Ljubljani. Na sredinem shodu študentov in zaposlenih na Filozofski fakulteti, so le ti zahtevali rešitev svoje prostorske stiske in za pol ure zaprli promet na Aškerčevi. Z geslom »Prostor in prostost« so apelirali na Šolsko ministrstvo ter Mestno občino Ljubljana.
Stiska je res neizmerna. Na Filozofski fakulteti se odvija 31 študijskih programov z 58 smermi in več kot sedemsto možnimi povezavami dvopredmetnih študijskih programov. Po republiških normativih iz leta 1992 mora biti posameznemu študentu na razpolago 9 kvadratnih metrov prostora, medtem ko jih Filozofska fakulteta študentom ponuja zgolj 2,2 kvadratna metra.
Kabinete predvidene za učitelje, si deli celo osem učiteljev in sodelavcev, zato je v prostorih onemogočeno raziskovalno delo. S protestom so podprli rešitev, ki sta jo predlagala rektor in Upravni Odbor Univerze v Ljubljani. Ta predvideva pridobitev objekta Šolskega centra Ljubljana na Aškerčevi. Po besedah dekana Filozofske fakultete je takšna rešitev najcenejša, najugodnejša in najbolj realna ter hkrati tudi »na dosegu roke«.
Morda se tudi zaradi prostorske stiske vedno več študentov odloča za študij v tujini. Največ jih dobi mednarodne študijske izkušnje prek programa SOCRATES – Erasmus. Izmed 190 študentov, ki se jih je odločilo za tak korak leta 1999, se je letos število povečalo na 550, v naslednejm študijskem letu pa jih pričakujejo 820.
Minister obljublja tudi podvojitev zneska mesečne štipendije, ki trenutno znaša le 130 eurov. V tujino gredo predvsem študentje družboslovja, jezikoslovci in študenti prava, manj pa študentje naravoslovja. Večina jih ostane na študiju tri do štiri mesece oziroma pet do šest mesecev. Uspešne opravljene obveznosti morajo biti študentu na matični instituciji priznane. Gaber sicer zavrača očitke, da v Sloveniji nekaterim študentom niso priznani izpiti opravljeni v tujini.
Hkrati pa se veča zanimanje za študij v Sloveniji. Od skromnih začetkov, ko je k nam prišlo kakšnih 20 študentov, se je to število povzpelo že preko 200 tujih študentov, v naslednjem letu pa se jih pričakuje skoraj dvakrat več. Največ se za Slovenijo zanimajo študenti iz Španije, Italije, Velike Britanije, Portugalske in Avstrije, naši nadebudni študenti pa najraje gredo v Nemčijo, Italijo, Avstrijo, Španijo in Francijo.
Če boste veliko hodili naokrog po tujini, je najboljše, da si kondicijo pridobite na tradicionalnih Majskih igrah. Uradno so se začele pred enim tednom z nagovorom njunih visokosti, Gabra in Dimovskega. Ta prireditev, že 21. po vrsti, bo trajala štiri tedne, do 26.maja in je namenjena študentskemu športu, zabavi in druženju. Študenti bodo imeli na razpolago kar 30 različnih športnih disciplin, za študentsko zabavo pa bo z različnimi koncerti, s pohodom na Rožnik in dnevom Mestnega loga poskrbel študentski svet stanovalcev. V okviru športnega dela Majskih iger bodo študentje lahko izbirali med tekom na grad, pohodom z baklami na Rašico, študentskim maratonom, mednarodnim turnirjem v nogometu, študentskimi prvenstvi v različnih disciplinah, državnimi univerzitetnimi prvenstvi, športnimi tekmovanji in zabavnimi športnimi igrami v študentskem naselju ter igrami brez meja in kmečkimi igrami.
Univerzitetni Infoblok je sestavila Barbara B., pod drobnogled ga je vzela Lucija G.
Komentarji
komentiraj >>