Ena od skrivnosti našega bednega, a potencialno čudovitega časa, je ta, da nam je razmišljanje lahko v velik užitek. Predstavili vam bomo priročnik, ki vam bo pomagal ustvariti osebno teorijo. Konstrukcija osebne teorije prinaša revolucionarne užitke, užitke ustvarjanja osebne teorije revolucije.
Ena od skrivnosti našega bednega, a potencialno čudovitega časa, je ta, da nam je razmišljanje lahko v velik užitek. Predstavili vam bomo priročnik, ki vam bo pomagal ustvariti osebno teorijo. Konstrukcija osebne teorije prinaša revolucionarne užitke, užitke ustvarjanja osebne teorije revolucije.
Gradnja osebne teorije je enako destruktiven kot konstruktiven užitek, saj se nanaša na destruktivno oziroma konstruktivno transformacijo družbe. Osebna teorija je teorija avanture. Enako erotična in duhovita je kakor avtentična revolucija. Odtujenost, ki jo čutiš, je posledica tujega razmišljanja v tvojem imenu, ponavadi s strani raznih ideologij. Razmišljanje s svojo glavo in ustvarjanje lastne presoje predstavljata negacijo te odtujenosti.
Osebna teorija je hrbtenica kritične misli. Hkrati z ustvarjanjem osebne teorije počasi tudi analiziraš in razumeš, zakaj je tvoje življenje takšno, kakršno je, in zakaj je svet okoli tebe tak, kot je. Pri gradnji lastne teorije tako nujno razvijaš praktično teorijo, ki ti pomaga doseči osebne cilje. Vendar pa se je na začetku te poti izjemno pomembno osvoboditi vseh vsiljenih idealov. Področje idealov je namreč večna čakalnica neuresničenih želja.
Če je sistem idej abstrakten in ti dodeljuje vloge ter dolžnosti, potem se ta sistem imenuje ideologija. Ideologija je prostor lažne zavesti, znotraj katere ne funkcioniraš več kot subjekt v odnosu do sveta. Ideologije so zgrajene na različnih abstrakcijah, toda prav vse služijo interesom dominantnega oziroma potencialno dominantnega razreda, medtem ko tebi vsiljujejo občutek nujnega žrtvovanja, trpljenja in potlačenosti. 'Zdrav razum', ki ti ga vsiljujejo družbeni ideologi, je samo neumnost splošne odtujenosti. Vsak dan ti odvzemajo resnično življenje in prodajajo njegov nadomestek.
Tisti, ki – običajno nezavedno – verjamejo v nezmožnost realizacije svojih življenjskih želja, se odpovedo borbi za svoje življenje in se borijo le še za idejo. To je iluzija aktivnosti. Vse dokler absorbiramo ideologije, sprejemamo inverzijo subjekta in objekta. Stvari dobivajo voljo in moč osebe, oseba pa postane stvar. Ideologija je torej sprevržena osebna teorija.
Ustvarjanje osebne teorije temelji na razmišljanju s svojo glavo in na razumevanju svojih želja ter njihovih vrednosti. Pri ustvarjanju osebne teorije zato vedno govorimo o gradnji radikalnega subjekta. Avtentična rast zavesti je lahko le rast zmožnosti človekovega presojanja do nivoja pozitivne samozavesti, ko človek razvija svojo osnovno subjektivnost, osvobojeno vseh ideologij in vsiljene morale. Bistvo tega, čemur mnogi levičarji pravijo 'rast zavesti', je pranje možganov njihovim lastnim ideologijam.
Svoje življenje je nujno potrebno postaviti v center osebne teorije. Ta pozitivni egocentrizem bo dosežen s konstantnimi napadi na vsa lažna in nepomembna vprašanja, na lažne konflikte, lažne probleme in lažne identitete. Nenehno ti je onemogočen vpogled v celostno sliko vsakdanjega življenja, ker si prisiljen izražati mnenja o povsem nepomembnih malenkostih. Si za ali proti sindikatom, kasetnim bombam, osebnim izkaznicam? Kakšno je tvoje mnenje o lahkih drogah, NLP-jih, davkih, Nuši Derendi? Vse te spektakularne malenkosti, lažne kontroverznosti in lažni škandali so orodja za odvračanje pozornosti. Edino pomembno in zato pravilno vprašanje je: »Kako živim?«
Od nas vseh se nenehno zahteva, da izbiramo med dvema stranema, ki sta v lažnem konfliktu. Vlade, humanitarne organizacije in propagandisti vseh vrst nam radi zagotavljajo svobodo izbire, toda med stvarmi, ki nam jih nudijo, je povsem brezpredmetno izbirati. Na primer, ena izmed agencij za razvoj nuklearne energije je svoj program predstavila pod sloganom: »Nuklearna doba ali kamena doba«. S tem so nas vodilni pri tej agenciji želeli prepričati, da sta to edini možni alternativi. Mi resda imamo možnost izbire, toda vse dokler tisti nad nami nadzorujejo ponujene alternative, nadzorujejo tudi rezultat naše izbire. Stari judovski pregovor pravi: 'Če imaš dve alternativi, izberi tretjo.' Tretja možnost nam nudi novo perspektivo pri reševanju problema, perspektivo radikalnega subjektivizma.
Zavedati se tretje možnosti pomeni zavračati izbiro med dvema namišljeno nasprotnima stranema. Razvijanje tretje možnosti je torej eden od osnovnih stebrov konstrukcije osebne teorije. Nekoč so nekega moškega, obtoženega kraje, na sodišču vprašali: 'Ste krivi ali nedolžni?' In človek jim je odvrnil: 'Brezposeln sem.' Bolj teoretska, vendar enako klasična ilustracija je zavračanje priznavanja razlike med vladajočim kapitalističnim in vladajočim socialističnim razredom. Poglejmo si samo osnovne proizvodne odnose v ZDA ter na Kitajskem in videli bomo, da so popolnoma enaki. V obeh primerih velika večina ljudi dela za mizerno plačo, zaradi katere so se odrekli nadzoru nad sredstvi proizvodnje in produktom svojega dela, ki se jim prodajajo nazaj kot potrošniška roba.
Narava moderne družbe, njene globalne in kapitalistične enotnosti, nas jasno opominja na nujnost oblikovanja osebne teorije – vsesplošne kritike ujetniškega sistema. Proti mnoštvu osebnih teorij se borijo politiki in birokrati, pridigarji in guruji, urbanisti in policisti, reformatorji in militantneži, centralni komiteji in cenzorji, direktorji in vodje sindikatov, psiho-sociologi in kapitalisti. Vsi si prizadevajo za to, da bi individualne želje podredili 'splošnemu dobremu', ki pravzaprav služi le njim. Toda oni so sila starega sveta. Njihova lastna kri jih bo odplaknila v črno pozabo.
Postati revolucionaren pomeni spremeniti svoje življenje, sprememba samega sebe pa zahteva tudi transformacijo družbe, kar pa zahteva kolektivni napor. Sprememba svojega življenja je dobra terapija. Pri iskanju odgovora na vprašanje 'Kako živim?' je bistveno razumeti vrsto odnosov med posameznikom in družbo. Da bi to dosegel, se mora človek znebiti vseh lažnih identitet in začeti pri sebi kot centru. Od tu lahko preučujemo materialno bazo življenja, osvobojeno vseh mistifikacij. Avtentična, resnična revolucija je lahko le produkt praktičnega gibanja, znotraj katerega so vse mistifikacije preteklosti zavestno odpravljene.
Komentarji
komentiraj >>