Znani francoski filozof Jean Jacques Rousseau je nekoč zapisal: 'Od trenutka, ko je postalo jasno, da je koristno imeti več zalog od svojega bližnjega, je enakopravnost med ljudmi izginila, pojavila se je lastnina in delo je postalo nuja. Brezmejni gozdovi so bili posekani, da so lahko nastala polja, ki jih zalivajo s človeškim znojem. To so polja suženjstva, na katerih bridkost in beda rasteta skupaj s pridelki.'
Zgodovina človeštva je zgodovina razrednih bojev, vendar razlike med revnimi in bogatimi nikoli poprej niso bile tako velike, kot so trenutno. Živimo v svetu, v katerem ima petsto največjih bogatašev skupaj v rokah toliko premoženja kot revnejša polovica celotne človeške populacije. Clintonova administracija je sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja v eni izmed svojih teatralnih, pompoznih potez napovedala vojno proti revščini. Kampanjo nekdanjega ameriškega predsednika so nemudoma prevzeli tudi ostali svetovni vladarji. Gre za vrhunski primer zanikrne arogance, ki bi usmradila še najbolj odvratnega med dihurji.
Pustimo ob strani Clintonovo hinavsko gesto, s katero naj bi pomagal revnim, in se raje osredotočimo na sam izbor besed. Vojna proti revščini. Čemu le? Mar ne bi bilo mnogo bolj ustrezno in vsekakor bolj pravično napovedati vojno bogatim? Vojna proti bogastvu. Zveni že dobro. In roko na srce – kdo je bolj odgovoren za toliko revščine in gorja, kot ga imamo v svetu? Zatirani reveži ali pohlepni bogataši?
Naj vas ne čudi Clintonov izbor besed, saj je človek multimilijonar in v skladu s tem menda ja ne bo napovedal vojne lastnemu sloju. Ko pride do ravnanja s siromašnimi, bogati postopajo sila previdno. Revnim morajo vselej pokazati, da jim ni vseeno zanje in da se nadvse trudijo, da bi jim pomagali ven iz njihove življenjske stiske, ki traja že kdo ve koliko generacij. Bogati s praznimi obljubami razsipajo enako kot z denarjem. Danih obljub je bilo že toliko, da bi lahko vsako izmed njih vklesali na slehernega od milijonov grobov, v katerih ležijo eni in isti lačni obrazi.
Znani francoski filozof Jean Jacques Rousseau je nekoč zapisal: 'Od trenutka, ko je postalo jasno, da je koristno imeti več zalog od svojega bližnjega, je enakopravnost med ljudmi izginila, pojavila se je lastnina in delo je postalo nuja. Brezmejni gozdovi so bili posekani, da so lahko nastala polja, ki jih zalivajo s človeškim znojem. To so polja suženjstva, na katerih bridkost in beda rasteta skupaj s pridelki.'
Bogati sloj človeštva – da, tisti en ušiv procent celotne populacije – nam je zgradil svet paradoksov orwellianskih razsežnosti. Bogataši se sončijo v siju zlatega sonca, ki zanje nikoli ne zaide, medtem ko reke revnih in obubožanih izginjajo v temnih podzemljih. Mar naj vzamemo za zdravo razumno, da ima lahko en človek, konkretno Bill Gates, 45 milijard dolarjev bogastva, medtem ko vsak dan za posledicami ozdravljivih bolezni umre 35.000 otrok, zato ker si ne morejo privoščiti zdravil? Mar naj vzamemo za zdravo razumno, da ti otroci umirajo zaradi direktiv Svetovne trgovinske organizacije, ki revnim državam prepovedujejo proizvajanje cenejših zdravil, ker bi s tem ogrozile zaslužke največjih farmacevtskih korporacij na svetu?
Razmislite še o teh številkah: nacisti so med letoma 1933 in 1945 ubili okoli 6 milijonov Židov, kar je v zgodovini zapisano kot največji genocid v zgodovini človeštva. Danes od lakote umre 25 milijonov ljudi na leto. Na desetine milijonov jih umre, ker si ne morejo privoščiti zdravljenja. Kdo bo odgovarjal za te tihe genocide? Nadaljna milijarda ljudi se preživlja z manj kot enim dolarjem na dan. Razvite države revnim letno namenijo okoli 60 milijard dolarjev pomoči, medtem ko je vojaška industrija vsako leto bogatejša za 900 milijard dolarjev.
Bogati svojega priviligiranega položaja ne vzdržujejo samo z vojsko, policijo, korumpiranimi zakoni, religijo, množičnimi mediji in kapitalom. Eden izmed največjih uspehov bogatega sloja je ta, da mu je uspelo podrediti si tako imenovani srednji razred. Egoizem je namreč največje gonilo vase zaverovane buržoazije, ki zaslepljeno flirta z bogatim razredom - svojim edinim, pravim vzornikom. Želja po osebnem bogastvu ima vse večjo prednost pred skrbjo za dobrobit drugih ljudi. Še več, beseda bogastvo je postala sinonim za uspeh. Bogatim je tako uspelo srednji sloj prepričati, da je denar edina rešitev za vse. Samo poglejte, koliko ljudi igra Loto in vse vam bo jasno.
Srednji sloj se mora osvoboditi sebične težnje po materialnem bogastvu. Iluzija, da bomo nekoč tudi mi bogati, je zgolj neviden zapor, ki so ga za nas zgradili, da bi nas lažje nadzorovali. In nič ni bolj nevarno za svobodo kot zadovoljen suženj. Vsak upor se mora začeti pri spremembi zavesti, šele nato bodo padli vsi okovi. Milijoni revnih in prevaranih se tega dobro zavedajo. Medtem ko svetovni vladarji svojo vampirsko hinavščino skrivajo za pocukranimi izjavami, se osvobojeni sužnji tega sveta vse bolj množično upirajo in bijejo vojno proti imperialnim bogatunom. Na poljih suženjstva je vzklila resnica, ki se nezadržno širi v zavestih ljudi: svetovna revolucija bo lahko izvedena samo od spodaj navzgor, ali pa do nje nikoli ne bo prišlo.
Komentarji
komentiraj >>