Kako smo zbirali podpise proti obdavčenju študentskega dela in drugim neugodnostim, ki jih študentskemu življu prinaša spremenjena davčna zakonodaja. (Lucija G.)
Sedaj veljavni dohodninski zakon je začel veljati v začetku leta 1997. Zaradi številnih sprememb na tem področju se je vladi zazdelo, da veljavni zakon ne zagotavlja več zadostne pravice pravne varnosti zavezancev za davek. Spremembe na področju davčnega postopka pa so menda pomembne tudi zaradi vstopa Slovenije v Evropsko unijo.
Državni zbor je tako 23. aprila ob koncu izrednega zasedanja sprejel nov zakon o davčnem postopku, na katerega je Državni svet še istega dne izglasoval odložilni veto. Svet je sicer osnovni del zakona podprl, predvsem tisti del, ki predvideva večjo socialno varnost in uveljavlja politiko enakega obdavčevanja prihodkov. Ne podpira pa nekaterih delov zakona, predvsem tistega, ki govori o avtorskih honorarjih. Po predlogu vlade bi ti bili bolj obdavčeni, kar je po mnenju sveta neprimerno, saj bi zakon udaril kar po vseh prejemnikih avtorskih honorarjev, ne pa samo po tistih, ki bi moral.
6. maja so se poslanci vnovič sestali na izrednem zasedanju in vnovič potrdili zakon o dohodnini, na katerega je državni svet 23. aprila izglasoval odložilni veto. Opozicijski poslanci so zakonu znova nasprotovali.
Po mnenju nekaterih “to namreč ni davčna reforma ampak samo kozmetični popravki”. Zakon “ne sledi ustavnim kategorijam o socialni državi in tudi ne tisti kategoriji o pravični državi”. Eden izmed poslancev je izpostavil znižanje splošne olajšave s treh na dva odstotka, kar je označil za norčevanje iz državljanov, ki še verjamejo vladi.
V stranki mladih so menili, da bo imelo z zakonom delo tudi ustavno sodišče, saj so določeni členi dvoumni. Vladi očitajo, da je zakon nestimulativen za mlajše državljane. Nedopustno se jim zdi, da se študentom, ki bodo presegli določeno raven prihodkov, olajšave sploh ne bodo priznale, prav tako se ne strinjajo z dejstvom, da je pri obdavčitvi študentskega dela določena starostna meja.
Štiri dni po seji državnega zbora so se predramili tudi v Študentski organizaciji Slovenije in v ponedeljek začeli z zbiranjem podpisov za naknadni zakonodajni referendum o Zakonu o dohodnini.
“Študenti smo se pod okriljem Študentske organizacije Slovenije odločili, da začnemo s postopkom za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. Pobudo za razpis z najmanj tisoč podpisi, ki jih že zbiramo po vsej Sloveniji, bomo v sredo, 12. maja, izročili predsedniku Državnega zbora”, sta v izjavi za javnost zapisala Damijan Cotič, Predsednik Študentske organizacije Slovenije in Maja Potočnik, članica Predsedstva.
Podpisovanje pobude za naknadni zakonodajni referendum smo preverili pred menzo v Rožni dolini. Pred stojnico smo z mikrofonom ujeli Dušanko Planinc z resorja za ŠOVZ-je in se pozanimali o njenih pričakovanjih glede uspešnosti omenjene akcije.
//////////////////////////////////////////////////////////////
MD/ 12 (0:33)
VTOČ: V bistvu je tak, to je zdaj samo …
IZTOČ:… jih ni malo no, bi jaz rekla.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Zanimalo nas je tudi, kakšen je odziv študentov, ki hodijo mimo, predvsem pa ali so seznanjeni s problematiko. Torej, ali sploh vedo kaj podpisujejo.
//////////////////////////////////////////////////////////////
MD/ 14 (0:34)
VTOČ: V bistvu je tak, ne, marsikdo pride…
IZTOČ:…je kar dober odziv, no.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Ujeti smo skušali še kakšnega podpisnika, pa smo kar takoj naleteli na dva študenta iz Bolgarije. Zanimalo nas je seveda, kako je s temi zadevami pri njih.
//////////////////////////////////////////////////////////////
MD/ 19 + 20 (0:32 + 0:07)
VTOČ: We have no such programmes in which…
IZTOČ:… the question is not quite rellevant. – OK, thank you.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Naslednja študentka je pobudi sicer naklonjena, zgovorna pa ravno ni.
//////////////////////////////////////////////////////////////
MD/ 22 (0:12)
VTOČ: A si podpisala …
IZTOČ:…ja se mi zdi , da ni prav, no.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Naslednji sogovornik meni, da bi nastalo situacijo lahko rešila jajca.
//////////////////////////////////////////////////////////////
MD/ 24 (0:32)
VTOČ: Kaj meniš o peticiji …
IZTOČ:… drugače bodo pa zopet jajca v parlament letela.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Prisluhnimo še zadnji anketiranki, ki nad idejo o referendumu ni prav nič navdušena.
//////////////////////////////////////////////////////////////
MD/ 27 (0:45)
VTOČ: A si podpisala tole pobudo …
IZTOČ:…da se nasploh ljudstvo sprašuje o vsem mogočem.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Ne glede na to, ali bomo o zadevi spet odločali na referendumu, zakon vsekakor pomeni izrazito poslabšanje socialnega položaja študentov in to kljub dogovoru med slovensko Vlado in Študentsko organizacijo Slovenije, ki je bil podpisan februarja letos. Z dogovorom se je Vlada zavezala k takšni davčni politiki, ki za študente in dijake ne bo pomenila bistveno drugačne obravnave od veljavne.
Minimalni mesečni stroški študentskega življenja bistveno presegajo predvideno novo neobdavčeno vsoto, ki bo znašala le 41.000 tolarjev na mesec po plačilu 25 odstotkov akontacije, s predlogom novele Zakona o visokem šolstvu pa nas vlada namerava še dodatno obremeniti s šolninami.
Z novim Zakonom o dohodnini se bo študentom od vsakega študentskega honorarja odštelo še dodatnih 25 odstotkov akontacije dohodnine, kar za nas pomeni, da bomo za nemoten študij morali opraviti za četrtino več delovnih ur za enak zaslužek. Že sedaj študentsko delo velja kot dopolnitev pomanjkljivega štipendijskega sistema, saj si je veliko študentov prisiljenih omogočiti študij s priložnostnim delom.
Zakon ustvarja konflikt med študenti in njihovim starši, saj bo po 105. členu novega zakona odvzeta splošna davčna olajšava v višini 591.900 tolarjev letno, kadar nas bodo starši prijavili kot vzdrževanega družinskega člana. S tem zakon posega v študentovo samostojnost in krši pravico do samoodločanja polnoletne osebe.
Razlogov za upor je torej več kot dovolj. Vprašanje je le, na kakšen način se bo upor zgodil. Če bi se zgodil referendum, še ni nujno, da bi tudi uspel, pa tudi metanje jajc v parlament ni ravno izvirna ideja.
Do študentov skrajno nenaklonjeni davčni politiki v današnji univerzi ni bila prav nič naklonjena Lucija G., pri anketi je sodelovala Viktorija J.
ODVIZZO: MD KPU/ 2
Komentarji
komentiraj >>