Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Off Program (3477 bralcev)
Četrtek, 13. 5. 2004
Erik



...Rumsfeld nepričakovano obiskal Irak...
...Evropska unija za ekonomsko sodelovanje s Sirijo kljub ameriškim sankcijam...
...prvi izidi parlamentarnih volitev v Indiji napovedujejo zmago opozicije...
...nov bombni napad v Atenah...

Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula de Silva bojda prekomerno pije. Še več, tip naj bi bil prava latino pijandura in vse več Brazilcev naj bi bilo zaradi tega zelo zaskrbljenih. Kar je povsem razumljivo, saj države menda ja ne more voditi alkoholik. Samo predstavljajte si ga, kako podpisuje ključne zakone na slab dan! O pivskih navadah predsednika Luiza de Silve se je nedavno razpisal brazilski dopisnik ameriškega časopisa New York Times, Larry Rother. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da je Lula totalno popizdil.

Užaljeni ali pač besni predsednik Lula je odločil, da bo ameriškega novinarja brcnil ven iz države. Figurativno rečeno, seveda. Rotherju, ki ga sicer trenutno ni v Braziliji, bodo oblasti v Riu de Janeiru preprečile ponoven vstop v državo. Toda Lula se je morebiti prenaglil v svoji jezi, saj njegovi odločitvi nasprotuje veliko Brazilcev, predvsem opozicijskih politikov, pravnikov in novinarjev. Najbolj sporno je to, da je bila odločitev o izgonu sprejeta na podlagi zakonov iz časa vojaške diktature med letoma 1964 in 1985, proti kateri se je boril tudi Lula in bil zato celo v zaporu. Skrajno nerodno, ni kaj.

Kljub kritikam Lula ostaja pri svoji odločitvi, saj meni, da je bil članek Larryja Rotherja žaljiv in namenjen zmanjševanju ugleda predsednika države. Oglasil se je tudi ameriški State Department. Busheva administracija si ne more privoščiti ostre kritike Lulove nedemokratične odločitve, saj je tudi sama presneto oklestila svobodo govora in poročanja v Združenih državah. Tiskovni predstavnik State Departmenta Richard Boucher je tako zgolj zamomljal, da mnenja novinarja New York Timesa niso enaka mnenju ameriške administracije, ki ima dobre odnose z Brazilijo. Lulova odločitev o izgonu pa naj ne bi bila v čast brazilski svobodi tiska.

Duh je torej ušel iz steklenice. Pa kaj? Mar niso tudi nekdanjega britanskega predsednika Winstona Churchilla proti koncu njegovega mandata prosili, naj poskuša svoje pijančevanje omejiti na en liter viskija na dan? Da o opotekajočem se Jelcinu sploh ne govorimo ... Ah, tako je to s svetovnimi voditelji. Čin, čin.



Nič ne kaže, da se bo najnovejši škandal ameriške vojske kmalu polegel. Kongresniki so si v Washingtonu za zaprtimi vrati ogledali okrog 1800 dodatnih fotografij, ki pričajo o zlorabah ameriških osvoboditeljev nad iraškimi zaporniki. Nad početjem svojih vojakov so šokirani tudi največji jastrebi iz vrst republikanske stranke. Fotografije namreč dokazujejo, da so vojaki iraške zapornike prisilili v sodomijo in nad njimi izvajali sadistično mučenje, ki se je v neredkih primerih končalo s smrtjo.

Vodja republikanske večine v senatu Bill Frist je v sporočilu za javnost vztrajal, da so za mučenja in spolne zlorabe iraških ujetnikov odgovorni maloštevilni ameriški vojaki. Človek nas torej želi prepričati, da je zgolj kopica vojakov posnela skoraj 2000 fotografij mučenja zapornikov. Patetično, mar ne? Sicer pa teh fotografij verjetno nikoli ne bomo videli. Vodje republikanske stranke namreč zahtevajo, naj se posnetki nikoli ne objavijo, saj bi žalili čustva Američanov, upornikom v Iraku pa bi koristili predvsem za rekrutacijo novih gverilcev.

Že od prvega dne je jasno, da si člani Busheve administracije in njihovi tesni prijatelji v domačih medijskih korporacijah prizadevajo, da bi v javnost prišlo čim manj informacij, ki bi škodovale ugledu politike Bele hiše. To na novo spoznava tudi ameriški režiser in oskarjev nagrajenec Michael Moore, ki je ravnokar posnel nov dokumentarni film z naslovom 'Fahrenheit 9/11'.

Michael Moore v dokumentarnem filmu kritizira obnašanje predsednika Busha pred terorističnimi napadi enajstega septembra 2001 in raziskuje povezave Busha z vplivnimi savdskimi družinami, vključno z družino vodje al Kaide Osame bin Ladna. Ameriška medijska hiša Miramax, sicer leglo neokonzervativnih republikancev, je zaradi njegove vsebine prejšnji teden prepovedala distribucijo filma, a je sedaj končno popustila zaradi pritiskov javnosti. Miramax bo torej odkupil Moorov film, vendar bo našel novega distributerja za ameriški trg. Moore se v končni fazi lahko le smeje, saj mu neumni republikanci skorajda niso zagotoviti boljše reklame za njegov novi film, ki bo premierno prikazan na mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu ta mesec.

Selimo se na nemirni Bližnji in Srednji vzhod. Irak, kjer se nadaljujejo spopadi med okupatorskimi silami in uporniki, sta nepričakovano obiskala ameriški obrambni minister Donald 'Duck' Rumsfeld in poveljnik osebja v Pentagonu general Richard Myers. Možakarja bosta med obiskom poskušala dvigniti moralo svojih vojakov, ki je zadnje čase res na psu. Sicer pa zaenkrat še ni nobenih poročil, da bi Myers in Rumsfeld v Iraku zlorabila kakšnega iraškega zapornika. No, ne komentirajmo dneva pred večerom.

Ker jim ne gre v Iraku prav nič po načrtih, poskušajo člani Busheve administracije preusmeriti pozornost svetovne javnosti na druge države v bližnjevzhodni regiji. Sirija recimo vedno pride prav kot primer malopridne države, ki jo je treba tako ali drugače kaznovati. ZDA so zato zoper Sirijo že v torek uvedle dolgo pričakovane ekonomske sankcije, ki pa v Evropi očitno niso povzročile pretiranega navdušenja. Prej nasprotno. Evropska unija bo namreč v Sirijo poslala močno gospodarsko delegacijo, ki se bo trudila izboljšati ekonomske odnose s to malopridno državo. Evropski gospodarstveniki se bodo s kolegi iz Damaska dogovarjali predvsem o povečanju izvoza sirske nafte v Evropo. Unija torej bolj kot trditvam Washingtona verjame sirskemu predsedniku Assadu, ki pravi, da njegova država ne širi svetovnega terorizma.

Teroristični napadi, če naj jih tako imenujemo, se nadaljujejo v Grčiji, ki jo do začetka olimpijskih iger ločijo le še trije meseci. V mestecu Voula, dvajset kilometrov južno od Aten, sta zjutraj eksplodirali dve manjši plinski jeklenki. Eksploziji sta poškodovali poslopje podružnice zasebne grške banke Alpha Bank, ki je ena največjih domačih pokroviteljic olimpijskih iger. Odgovornosti za napad zaenkrat ni prevzel še nihče.

Sicer pa je svetovno politično dogajanje zaznamovala predvsem novica o prvih izidih volitev v Indiji, ki pričajo o tem, da bo prišlo do zamenjave oblasti. Opozicijska Kongresna stranka že praznuje, saj prepričljivo vodi pred vladajočo koalicijo pod vodstvom stranke Bharatuya Janata premiera Atala Beharija. Slednji je že napovedal svoj odstop, s čimer je simbolično prevzel odgovornost za poraz svoje stranke. Upajmo, da bo Behari vse skupaj prenesel športno in da se ne bo vdal alkoholu, kakor to počne brazilski predsednik Lula. Ups!


Komentarji
komentiraj >>