Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Nedelja, 16. 5. 04, 14h: OPREKELJ (6839 bralcev)
Nedelja, 16. 5. 2004
david



oprekelj
Danes se bomo v oddaji Cigule migule podrobneje posvetili glasbilu OPREKELJ, ki sodi v že izumrlo in zelo arhaično plast slovenske instrumentalne ljudske glasbe. Oprekelj je strunsko glasbilo, podobno citram, vendar se nanj ne brenka, ampak se na njegove strune udarja s tolkalcem v vsaki roki. V Sloveniji najdemo prve izpričane vire o obstoju opreklja že v 15. stoletju ... (več ...)
Radio Študent
Glasbena redakcija
Cigule migule, 16. 5. 04, 14h

OPREKELJ

V naši oddaji Cigule migule, ki je namenjena osvetljevanju slovenske ljudske glasbene tradicije, se instrumentalni glasbi še nismo posebej posvečali, zato bomo danes otvorili novo poglavje.
Godci so bili v tradicionalni družbi vedno deležni posebnega družbenega statusa, saj so bili temeljni del večine običajev, zato si je bilo družabno življenje brez njih nemogoče predstavljati (več o njihovem statusu bomo spoznali v poglavju “godci v ljudskih pesmih”). Pogosto so bili kmetje iz nižjega družbenega sloja, ki so se ponavadi z godčevstvom dodatno ukvarjali, neredko pa so obrt nasledili po svojih prednikih.
Ljudska glasbila in njihovo rabo ter funkcijo pogosto delimo na zvočne igrače, glasbila, uporabljena kot magično sredstvo ali za zvočna znamenja, glasbila za spremljavo plesa ali petja ter glasbila za solistično muziciranje. Glasbila so bila v rabi solistično, v dvojicah (kot citira in bunkula ali velika in mala roženica oz. sopela), znani so bili trio sestavi ter večji sestavi ali tudi bande (kot na primer prekmurske).
Danes se bomo podrobneje posvetili glasbilu OPREKELJ, ki sodi v že izumrlo in zelo arhaično plast slovenske instrumentalne ljudske glasbe. Oprekelj je strunsko glasbilo, podobno citram, vendar se nanj ne brenka, ampak se na njegove strune udarja s tolkalcem v vsaki roki.
V Sloveniji najdemo prve izpričane vire o obstoju opreklja že v 15. stoletju, in sicer v upodobitvah na srednjeveških cerkvenih freskah, najbolj pogosto v zahodni Sloveniji, čeprav ostaja nejasno, ali so bile te upodobitve narejene po domačih ali tujih predlogah. Prva docela zanesljiva pričevanja o opreklju pri nas imamo iz 18. stoletja, ko so o njem v svojih dnevnikih ali razpravah pisali razni popotniki in uslužbenci, ki so se mudili pri nas (npr. J. H. G. Schlegel, B. Hacquet …), ali pa je bil omenjen v topografskih vprašalnicah iz začetka 19. stoletja. Poleg tega je oprekelj upodobljen tudi na panjskih končnicah iz 19. stoletja (upodobljen je na primer v rokah vraga, ki z drugim vragom -goslačem - igra Lutru in Katrici med obedom; to končnico hranijo v Slovenskem etnografskem muzeju, pod številko EM 7661). O opreklju govorijo tudi nekatera pesemska besedila iz istega časa, kot na primer v tej iz Štrekljeve pesmarice: “Veverca j' na prekli bila, polha dva pa sta trobila”. V “Štrekljevih vprašalnicah” zasledimo tudi podatek, da ni bilo nobene ljudske slavnosti brez cimpreklja. Uporabljali so ga godci, ki so igrali za ples.
Po znanstvenih raziskavah prihaja oprekelj iz območja arabsko-perzijske kulture in je prišel v Evropo najkasneje v 14. stoletju. Ime izhaja iz nemšega jezika, kjer so oprekelj imenovali tudi Hackbrettl, verjetno poimenovan hkrati ob naslonitvi na glagol oprtati, ker ga je godec vedno nosil oprtanega pred seboj. Poleg imena oprekelj zasledimo v ljudskem izrazoslovju zanj tudi imena: pretelj, brana, šenterija, cémele, opsase, cimprekelj, trklje, opreklje, cingule, pentek itd.

V današnji oddaji Cigule migule, posvečeni slovenskemu ljudskemu glasbilu oprekelj, poslušamo posnetek plesne viže Sotiš (izdano na zgoščenki "Zapojmo lepo, zaigrajmo eno" - Helidon, 1998), ki jo je leta 1979 zaigral godec, zadnji slovenski, že umrli oprekljevec Leopold Pivk, mizar iz Hotedrščice na Primorskem. Oprekelj je bil pri njihovi hiši 200 let, saj so nanj godli že njegov praded, ded in oče. Po hišnem izročilu je družini pomenil tako vrednoto, da so ga ob nekem požaru reševali prej kot vso drugo imovino.

Današnjo oddajo je pripravil David.
×××××××××××××××××××××××××
Vir: Zmaga Kumer: Ljudska glasbila in godci (Slovenska matica, Ljubljana, 1983; strani 69-74)


Komentarji
komentiraj >>

Re: Nedelja, 16. 5. 04, 14h: OPREKELJ
GERGORIĆ [05/06/2008]

BEDA
odgovori >>

    Re: Nedelja, 16. 5. 04, 14h: OPREKELJ
    Paloma [30/10/2008]
    TISTI KI JE NAPISAL beda JE SAM ŠE NAJBOLJ BEDNE PAMETI. članek OK
    odgovori >>