Tanja M. v univerzitetnem info bloku med drugim piše tudi o najodmevnejšem dogodku minulega tedna - predvidenih obdavčitvah študentskega dela.
Prejšnji teden so se nam pošteno naježile kocine, ko smo izvedeli podrobnosti dohodninskega zakona. Državni zbor ga je sprejel 6. maja, veljati pa bo pričel predvidoma 1. januarja 2005. Če bi obveljalo kar so sprejeli, bi to za študente pomenilo izrazito poslabšanje socialnega položaja. Zato so študentje pod vodstvom Študentske organizacije v Ljubljani ostro nastopili proti novemu zakonu. Med drugim je sporna določba, da bi študentje splošno davčno olajšavo lahko uveljavljali le, če jih starši ne bi prijavili kot vzdrževanega družinskega člana.
V četrtek so že nastopili rezultati zbiranja podpisov za zakonodajni referendum. Ob približno 11.000 podpisih je vlada popustila zahtevam študentov in sklenila predlagati takšne spremembe zakona o dohodnini, kot jih zahteva Študentska organizacija Slovenije. V nasprotnem primeru bi študentje vložili zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma.
S predlaganimi spremembami zakona o dohodnini se bo dvignil prag splošne olajšave za študente s 668.100 tolarjev na 1,2 milijona tolarjev. Splošno olajšavo bodo lahko uveljavljali tako študentje kot starši, akontacija dohodnine pa se bo prepolovila, če dohodek ne bo presegal 74.000 tolarjev. Zaradi tega se bo v letu 2005 ob že predvidenih 37 milijardah tolarjev manj sredstev iz naslova dohodnine steklo še za 560 milijonov tolarjev manj. Slabo za državo – dobro za študente!
Že je kazalo, da je problem umetniških akademij rešen, vendar se zdaj polemika o izgradnji nadaljuje. Člani parlamentarnega odbora za kulturo, šolstvo, mladino, znanost in šport so prejšnji teden seznanili javnost z aktivnostmi za izgradnjo umetniških akademij v Ljubljani. Pri tem so podprli prizadevanja šolskega ministrstva, ljubljanske mestne občine ter Univerze v Ljubljani, da bi do izgradnje prišlo čim prej.
Tomažič, državni sekretar na šolskem ministrstvu, je članom odbora predstavil potek aktivnosti za gradnjo akademij, dotaknili pa so se problematike tudi drugih članic ljubljanske univerze: filozofske fakultete, fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter fakultete za računalništvo in informatiko, ki se prav tako soočajo s prostorskimi težavami.
Sredstva za gradnjo akademij naj bi zagotovili iz treh virov: šolskega tolarja, dodatnega prispevka iz dela dijakov in študentov ter iz kredita Univerze v Ljubljani, ki ga je ta najela s pomočjo državnega poroštva.
Uvajanje šolnin in obdavčevanje študentov nekaterim še kako prav pride za lastno promocijo. V stranki mladih Slovenije tako odločno nasprotujejo možnosti uvedbe šolnin na drugi diplomski stopnji visokošolskega izobraževanja, ki jo dopušča predlog novele zakona o visokem šolstvu. Menijo, da bi Slovenija morala biti na znanju temelječa družba, to znanje mora biti kakovostno, vsebinsko in formalno primerljivo v mednarodnem merilu, predvsem pa mora biti dostopno vsem.
V omenjeni stranki se bodo »z vsemi razpoložljivimi sredstvi zavzemali, da bo kakovostno, vsem dostopno izobraževanje neodtujljiva pravica za vse, še posebej za prihajajoče generacije.« Menijo, da mora država brez kakršnega koli izmikanja kriti deset semestrov študija. Vladi sporočajo, da je skrajni čas, da se prične zavedati napak v odnosu do mladih, kajti: »Če pogledamo zadnje aktivnosti in stališča glede gradnje študentskih domov, štipendijske politike, dela v tujini, dohodnine in šolnin, vlada pada izpit za izpitom.«
Naj vas opozorimo še na spletno stran v zvezi s šolninami: www.stopsolnine.org. Na njej lahko preberete vzklike proti šolninam, ki so te dni tudi na plakatih preplavili Ljubljano. »Nočemo krpati proračunske luknje«, »Študij samo za bogate?«, »Končal faks. Brez službe. Dva milijona dolgov«, in podobno. Študentski organizaciji Slovenije lahko za to akcijo samo čestitamo.
Za konec pa še zanimiva zgodba s Pravne fakultete v Ljubljani. V vladnem sklepu o omejitvah vpisa za naslednje študijsko leto, objavljenem 23. aprila, je bilo zapisano, da je vpis na Pravno fakulteto neomejen, kljub temu, da je bilo prijavljenih 600 maturantov. Žal toliko pravnega kadra kljub velikim zaostankom sodišč ne potrebujemo, zato je vlada obravnavala naknadno vloženo prošnjo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in izdala soglasje k sklepu o omejitvi vpisa.
V naslednjem študijskem letu bo za redni študij po univerzitetnem študijskem programu vpis omejen na 450 vpisnih mest, in ne na sprva predvidenih 400. Rektor ljubljanske univerze meni, da je do nesporazuma prišlo zaradi površnosti in da je morda celo on kot odgovorna oseba kriv zanjo. S spremembo bodočim brucom menda ni bila povzročena nobena škoda.
Veselju bodočih evro-pravnikov ob povečanem vpisu se je pridružila tudi Tanja M., ki je vestno poskrbela za nastanek današnjega Univerzitetnega info bloka. Pri tem jo je vestno nadzirala Lucija G.
Komentarji
komentiraj >>