Na okrogli mizi o »Evropskih priložnostih za mlade« so prejšnji teden svoje poglede predstavili kandidati za bodoče evroposlance. Poročilo o dogodku pripravlja Tanja M.
Prejšnji torek je v galeriji Equrna potekala prireditev »Evropske priložnosti za mlade«. Nacionalna agencija Mladina je kot organizator prireditve z dogodkom želela predstaviti priložnosti za mlade od 15. do 25. leta starosti, ki se bodo postopoma odpirale na področju izobraževanja. Prireditev se je pričela z delavnico za vse dosedanje udeležence, ki so bili v okviru programa Mladina mladi prostovoljci in so opravljali prostovoljno delo v okviru Evropske prostovoljne službe v Sloveniji.
Sledil je osrednji dogodek, okrogla miza s kandidati bodočih evroposlancev. Med povabljenimi so bili po en predstavnik oziroma predstavnica iz posamezne kandidatne liste parlamentarnih strank: Dr. Miha Brejc iz Social demokratske stranke, Franc But iz Slovenske ljudske stranke, Roman Jakič iz Liberalne demokracije Slovenije, Lidija Mavretič, predstavnica Združene liste social demokratov in Jernej Pavlin iz Nove Slovenije. Rdeča nit okrogle mize je bil pogled na evropske priložnosti za mlade z vidika omenjenih strank.
Bodoči evroposlanci so želeli opozoriti predvsem na to, kako bo nov položaj Slovenije vplival na položaj mladih v Sloveniji. Dr. Miha Brejc je izmed vseh povabljenih še najbolj realno in kritično pristopil k zastavljenim vprašanjem. Povedal je največ uporabnih informacij s področja izobraževanja, medtem ko so ostali povabljenci bolj ali manj očitno propagirali sebe in svojo stranko.
Dr. Brejc je mnenja, da je na področju izobraževanja potrebno izkoristiti meddržavne študijske izmenjave. Pri tem bi se tudi izboljšalo znanje tujih jezikov, ki je po njegovem mnenju med slovenskimi študenti v povprečju zelo slabo. Predvsem kar se tiče pisnega izražanja. Omenil je, da je sicer proti uvedbam šolnin v dodiplomskem in podiplomskem izobraževanju, vendar je hkrati tudi poudaril, da se ravno zaradi plačila šolnine odnos do študija bistveno spremeni. Študentje bolj resno in odgovorno pristopijo k študiju, pa tudi odnos do mentorjev je bolj spoštovan.
Vprašanje o prihodnosti slovenske mladine kljub vsemu sloni na samoiniciativi študentov. S tem sta se strinjala Jakič in Pavlin. V slovenskih študijskih programih je ponekod veliko izbirnih predmetov, zato mora študent zelo dobro vedeti v katero smer se želi usmeriti na svojem profesionalnem področju.
Dr. Brejc je menil, da je velika odgovornost na strani staršev, ki morajo svoje otroke usmerjati v prihodnost. Edini od povabljenih evroposlancev je iskreno priznal, da naj se mladi odločajo za politiko šele takrat, ko imajo zagotovljen varni poklic in naj si ne domišljajo politike kot glavnega vira zaslužka.
Na vprašanje, ali je v Sloveniji upravičen strah pred begom možganov so bodoči evroposlanci za zdaj še brez strahu. Dr. Brejc je poudaril le, da je vsekakor standard tisti, ki velikokrat prispeva k odločitvi, da slovenski študent ostane in se zaposli v tujini. Zato je prepričan, da je potrebno graditi na zdravem, funkcionalnem delovnem okolju, primerni kvaliteti študijskih programov in plačilu za dosežen cilj.
LDS-ovec Jakič je na vprašanje o kvaliteti slovenskih fakultet izrazil mnenje, da le te nimajo nekvalitetnega programa. Posebej je izpostavil ekonomsko fakulteto, ki se z vsakim letom bolj trudi za odprtje meja in možnostjo izobraževanja v tujini. Tudi nova Univerza na primorskem predstavlja pomembno in kvalitetno konkurenco že obema obstoječima univerzama. O konkurenčnosti je Dr. Brejc še dodal, da se mladi velikokrat odločajo za netežavnostne fakultete in ne razmišljajo dovolj v prihodnost. Dejal je: »Izbirajte čimboljše in čimtežje šole.«
Ali bodo povabljeni bodoči evro-poslanci resnično izvoljeni v Evropski parlament, bomo slovenski državljani kmalu odločili na prvih evro-volitvah, 13. junija. Kot je bilo na okrogli mizi poudarjeno, so mladim ob priključitvi Slovenije v Evropsko unijo vsekakor odprte nove študijske in poslovne poti. Poslanci bi si zato morali prizadevati predvsem za rešitev ugodnih možnosti in priložnosti štipendiranja, da bi usposobili mlade kot konkurenčne na trgu evropske delovne sile.
Prireditev »Evropske priložnosti za mlade« se je zaključila s kratko multimedijsko predstavitvijo programa Mladina. Bodočim evroposlancem pa se je takoj po zaključku okrogle mize tako zelo mudilo, da si omenjene multimedijske predstavitve niso utegnili ogledati. Glede na to, da »špricajo« tovrstne predstavitve, se sprašujemo, kako neki potem toliko vedo o »Evropskih priložnostih za mlade«. Ker se jim je tako zelo mudilo, so nam pustili vtis, da so imeli morda bolj kot »Evropske priložnosti za mlade« v mislih predvsem »Evropske priložnosti zase«.
Potencialnim evro-poslancem ja na prireditvi »Evropske priložnosti za mlade« prisluhnila Tanja M., vtise z okrogle mize ji je pomagala urediti Lucija G.
Komentarji
komentiraj >>