Četrtek, 20. 5. 2004
jasna
Album privlačno abstraktnega naslova Map of what is effortless je sveža januarska glasbena mojstrovina čikaškega dua Telefon Tel Aviv, v izdaji založbe Hefty records iz Chicaga. Pri prvem albumu Fahrenheit Fair Enough iz leta 2001, ki je bila angelsko ambientalna mešanica IDM-a ter klavirja in kitare, ponujata na novi plošči Joshua Eustis in Charles Cooper eklektičen hibrid elektronike, orkestralne glasbe, r'n'b-ja in trip hopa, ki ga doslej ni bilo možno zaslediti na elektronski glasbeni sceni. In če je kdorkoli kadarkoli pomislil, da elektronika ne more imeti duše, bo Map of what is effortless – seveda po obveznem branju Matthewa Herberta iz leta 2001 in njegovih Bodily functions – primerno nadaljevanje v boju proti tovrstni zablodi... (več...)
Pripravlja Jasna.
Radio študent
Glasbena redakcija
Tolpa bumov, četrtek, 20.5.2004
TELEFON TEL AVIV - Map Of What Is Effortless (Hefty, 2004)
Album privlačno abstraktnega naslova Map of what is effortless je sveža januarska glasbena mojstrovina čikaškega dua Telefon Tel Aviv, v izdaji založbe Hefty records iz Chicaga. Pri prvem albumu Fahrenheit Fair Enough iz leta 2001, ki je bila angelsko ambientalna mešanica IDM-a ter klavirja in kitare, ponujata na novi plošči Joshua Eustis in Charles Cooper eklektičen hibrid elektronike, orkestralne glasbe, r'n'b-ja in trip hopa, ki ga doslej ni bilo možno zaslediti na elektronski glasbeni sceni. In če je kdorkoli kadarkoli pomislil, da elektronika ne more imeti duše, bo Map of what is effortless – seveda po obveznem branju Matthewa Herberta iz leta 2001 in njegovih Bodily functions – primerno nadaljevanje v boju proti tovrstni zablodi. Verjetno je, tako kot pri Herbertu, skrivnost v uporabljanju široke stilske palete in instrumentarija ter vokalov, le da je pri Telefon Tel Avivu, v primerjavi s Herbertom, poudarek na »toplo« in »človeško« mogoče nekoliko manj intenziven.
Na drugem študijskem albumu Telefon Tel Aviva kot gostujoči glasbeniki nastopajo 30-članski komorni orkester Univerze v Loyoli (na kateri je glasbeno teorijo in kompozicijo študiral Joshua Eustis) ter vokalista Damon Aaron in Lindsay Anderson. V presenečenj polno potovanje, ki ga predstavlja Map of what is effortless vpelje, ne po naključju izbranega naslova, skladba When it happens it all moves by itself, ki kot plima rahlo anksiozno zleze pod kožo ter po klimaktičnem prepletanju rezkih beatov in bogatih orkestracij počasi in tekoče uvaja v I lied, komad, pri katerem prav zares ne boste ostali ravnodušni in ki brez dvoma sodi v ozko kategorijo Popolnih Komadov, pri katerih ne obstaja ne sekunda odveč ne sekunda premalo: nevsiljivi črnski vokal mladega Damona Aarona v prepričljivi in neosladni r'n'b interpretaciji skupaj s mastnimi basi, tipično telefontelavivovskimi beati in otožnimi godali lojolskega orkestra tvori transcendentno in zapeljivo melanholično hiperbalado, ki albumu izjemno dviguje oceno. Zato je težko verjeti, da bosta Eustis in Cooper (ali kdo drug) ustvarila v bližnji prihodnosti nekaj tako veličastnega. Prvo presenečenje, ki preusmeri uvodno dinamiko Map of what is effortless prireja edina uptempo kompozicija na albumu, My week beats your year, močno sinkopirana in bistveno manj topla, z nonšalantno in prezirno govorjenim tekstom in vokoderiranim glasom Lindsay Anderson, ki pa v naslednjem komadu le odkriva nasprotno, sanjavo naravo svojega glasa.
V skladu s tem, da so besede v beležki o pisatelju včasih ne toliko nepomembna informacija, s katero nam bo tisto, kar je napisano, bolj jasno, je dejstvo, da sta Eustis in Cooper odraščala s klasično glasbo, kar je ključ za boljše razumevanje bogate orkestralne matrike Map of what is effortless. Ni za zanemariti tudi dejstvo, da na albumu ni loopov oz. vsak računalniško programiran zvok je narejen ročno. Komadi so zelo premišljeno postavljeni v zaporedje, pri čemer je zanimiv vseprisotni kemijski spoj sladkosti in anksioznosti, ki se med poslušanjem le včasih navidez skrije, potem pa spet odločno privre na površje in v najmočnejših crescendih tesnobnih godal v kombinaciji s distorziranimi telefontelavivovskimi beati ustvari vtis grandioznosti, strahu in občutek sladke melanholije, ki jo nekateri naravnost obožujemo. S tem v povezavi po zloslutečem dveinpolminutnem uvodu v What it is without hand that wields it nastopa bombardiranje z zlomljenimi beati in teksturiranimi brizgljaji, ko zvokom električnega stola podobne sekvence stopajo v ospredje, likvidne pa se pesimistično vlečejo. Očitno gre za še eno presenečenje novega Telefon Tel Aviva.
Ena od slabosti albuma je premočan poudarek na vokalno-instrumentalnih baladah; po vsej verjetnosti ne bi bil odveč še kakšen uptempo komad, ki bi nam ga Eustis in Cooper lahko privoščila glede na napoved v tej smeri na začetku albuma s komadom My week beats your year. Andersonova se spet dobro znajde v trip-hop komadu What it was will never again nekoliko massiveattackovske atmosfere, kjer imamo priložnost slišati njen nežen žalosten vokal, rezke činele in močno kitarsko udarjanje. Če vemo, da sta Joshua in Charlie vneta navdušenca nad metalom, nam bodo pri poslušanju stvari se bolj jasne.
Čeprav se vokala Andersonove in Aarona večinoma elegantno vklopita v vizijo albuma, je škoda, da se je Damon Aaron pri komadu, ki naj bi ciklično zaprl zgodbo albuma Map of what is effortless zatekel emtivijevskemu r'n'b manirizmu: ponavljanje teme iz uvodnega komada spremljano z vokalom mladega r'n'b pevca takrat ni ravno idealna rešitev, kar pa vseeno ne pomeni, da ga je treba preskočiti pri poslušanju. Map of what is effortless je treba konzumirati od začetka do konca, ker ga le takrat lahko občutimo v svoji polnosti. Na trenutke bo bogat in sladek, na trenutke pa hladen in nehuman. V svojih ambientalnih pasažah nas bo popeljal na pot skozi vesolje, potem pa nas po kratkem očarljivem izletu v transcendentno, neusmiljeno soočil z realnostjo, strahovi… In s samim sabo.
Map of what is effortless je prazaprav šolski primer glasbe prihodnosti, glasbe, ki je nastala kot posledica postmoderne: je mehanska in organska. Je digitalna in je senzualna. Želi tehnološko napredovati, ampak ne želi izgubiti občutka za tradicionalno. Prizadeva si obdržati formo, a se hitro po tem razbije v glitch ali se razlije v tekoče maglice. Hoče biti nežna, ampak enkrat ko jo realnost enkrat vrže na tla, nežnost zamenja tesnoba. Je pasivna in je agresivna, navječkrat pa ravno vmes. Je zaljubljena in je prevarantska. Je topla in je hladna... Map of what is effortless je zapeljiva integracija teh nasprotij. Pri tem pa je zanimivo, da ne glede na z orkestrom, vokali in kitaro obogateno gostoto sinkopirane zvočne podlage, Telefon Tel Avivu uspeva obdržati eteričnost. S tako samozavestnim in inovativnim pristopom h glazbi je Telefon Tel Aviv perspektivno ime na svetovni sceni. Na naslednjem albumu pa, kot pravita, pričakujmo tudi velik gospel zbor, ki bo prav gotovo prispeval še bolj veličastnemu zvoku, ki sta ga Telefon Tel Aviv dosegla z letošnjim albumom.
Tolpo je pripravila Jasna.
Komentarji
komentiraj >>