Petkov sprejem Novela Zakona o visokem šolstvu po hitrem postopku bo pokomentirala Lucija G.
Enega najpomebnejših zakonov v tem mandatu so poslanke in poslanci v petek na žalost sprejeli po hitrem postopku. Govorimo seveda o Noveli Zakona o visokem šolstvu, ki je menda potrebna zaradi prilagajanja slovenskega visokošolskega prostora evropskemu.
Kljub temu, da so se v preteklih tednih in mesecih odvijale številne konference, okrogle mize, delavnice in predavanja na temo bolonjskega procesa in spreminjanja slovenske visokošolske zakonodaje, bo sprejemanje tega pomembnega dopolnila po hitrem postopku najbrž že prav kmalu pokazalo vse svoje pomanjkljivosti in slabosti.
Vlada se je tega področja lotila vse prej kot celovito. Poslušamo le še nič kaj spodbudne razprave o vpeljavi šolnin, o novih študentskih domovih in izboljšanju štipendijske politike pa nič. Za nameček so nam obljubljali še ukinitev študentskih servisov, zdaj pa jim je postalo jasno, da bi tudi oni lahko imeli kaj od tega in so nam zagrozili z obdavčitvijo študentskega dela že za smešno nizke vsote. Najbrž niti ni naključje, da se je to dogajalo v času pred odločanjem o Noveli Zakona o visokem šolstvu.
Nekaj dni pred sprejemom novele so se predstavniki študentov sestali z ministrom Gabrom in se skušali pogajati o predlogu novele Zakona o visokem šolstvu, predvsem o prihodnjem financiranju visokega šolstva. Kot je bilo pričakovati, dogovora zaradi prevelike razlike v stališčih niso dosegli.
Minister je še vedno vztrajal pri plačljivi drugi diplomski stopnji po novi strukturi študija oziroma plačljivem devetem in desetem semestru ter načelnem dogovoru o zagotovitvi študija brez šolnin 30 odstotkom socialno najbolj ogroženih študentov.
Po pogovorih med ministrstvom in predstavniki študentov so koalicijske poslanske skupine v petek vložile dopolnilo, s katerim so natančneje določili pogoje, po katerih naj bi se ministrstvo odločalo za takšno financiranje magistrskega študija. Največjo težo naj bi imelo razmerje med dohodkom na družinskega člana in povprečno plačo v državi. Med kriteriji bo imela 20-odstotno težo tudi enakomerna regijska zastopanost, desetodstotno pa deficitarnost posameznega poklica.
Tak kompromisa je še vedno nesprejemljiv, saj pomeni omejevanje dostopa do visokošolskega študija vsakomur, ne glede na finančno ozadje. Določanje odstotkov je vedno vprašljivo. Tako nasilno vpeljevanje šolnin po ovinkik pomeni oddaljevanje od doseganja družbe, temelječe na znanju. Čudno, vlada in šolsko ministrstvo kar naprej poudarjata da je na znanju temelječa družba eden od temeljih razvojnih ciljev Slovenije.
Po besedah šolskega ministra naj bi s sprejemom sedanjega predloga novele Zakona o visokem šolstvu dopustili možnost šolnin za drugo diplomsko stopnjo, sčasoma pa naj bi študij na drugi stopnji brez šolnin omogočili širšemu krogu državljanov. Toda da izkušnje iz tujine kažejo, da po vpeljavi šolnin v visokošolski sistem ter praktično ni več mogoče ukiniti, temveč se le še povečujejo.
Na dan odločitve o noveli Zakona o visokem šolstvu so v Študentski organizaciji Slovenije predsedniku Državnega zbora Pahorju predali peticijo z več kot 10.000 podpisi v podporo zagotovitvi tako prve kot druge diplomske stopnje po novi strukturi študija brez šolnin.
Študenti so Boruta opozorili, da je tovrstne rešitve neodgovorno predlagati brez kakršnikoli analiz, ki bi pokazale na kratkoročne in predvsem dolgoročne posledice takšnih posegov. Šolstvo je preveč resna stvar, da bi lahko kar na pamet trgovali z odstotki brezplačnih študijskih mest.
Novelo so v parlamentu sprejeli z 39 glasovi za in 17 proti, najdaljša razprava je potekala pri vprašanju preimenovanja dosedanjih nazivov v nove. Nazadnje so našli kompromisno rešitev. Del o spremembi nazivov so izločili iz zakona in naj bi ga uredili v novem zakonu o strokovnih in znanstvenih nazivih.
Novela zakona določa , da naj bi fakultete novosti uvajale postopno, najkasneje pa naj bi bile uvedene v študijskem letu 2008/09. Vlada ima torej še nekaj časa, da se resneje in z večjo mero odgovornosti loti vprašanja financiranja visokega šolstva. Pri tem bi morali upoštevati vse vidike, tudi socialne, ki so bili pri pripravi reforme slovenskega visokega šolstva povsem zanemarjeni.
Nad hitrim in nepremišljenim sprejemanjem Novele Zakona o visokem šolstvu se je zmrdovala Lucija G.
Komentarji
komentiraj >>