FRANZ FERDINAND, dvorana Georg Elsner, Munchen, 21. 5.
THE (INTERNATIONAL) NOISE CONSPIRACY, klub Atomic Caffe, Munchen, 22. 5. (več ...).
RADIO ŠTUDENT sreda, 26. 5. 2004
RECENZENTSKI KOTIČEK ob 15.30
FRANZ FERDINAND, dvorana Georg Elsner, Munchen, 21. 5.
THE (INTERNATIONAL) NOISE CONSPIRACY, klub Atomic Caffe, Munchen, 22. 5.
Bavarska prestolnica je konec preteklega tedna gostila kar dve vroči imeni sodobne evropske rockovske produkcije. Čeprav je švedski kolektiv The (International) Noise Conspiracy na sceni že dobrih pet let, ni privlekel tolikšne pozornosti kot škotski kvartet Franz Ferdinand, ki je z letošnjim prvencem porušil vsa pričakovanja in se tako rekoč čez noč spremenil v enega najbolj, če ne kar najbolj vroč bend tega trenutka v Evropi. Da je temu res tako, potrjujejo številni razprodani koncerti na njihovi evropski turneji in tudi petkov munchenski koncert ni bil izjema. Zaradi množičnega zanimanja za to škotsko zasedbo je bil organizator prisiljen zamenjati prizorišče kar dvakrat in njegova končna odločitev je bila dvorana Georg Elsner, kjer se je na petkov deževno-jesenski dan zbrala dvotisočglava množica.
Zoprno vreme nikakor ni bilo ovira za dobro razpoloženje v dvorani, ki si je za ogrevanje ogledala nemški zasedbi. Prvi Bambi Dexter bi si z brit-popovsko fuzijo Dinosaur Junior in Sonic Youth prislužili večjo pozornost kot pa kabarejsko-klavstrofobični Kamerakino, a so slednji imeli posebno mesto na koncertu. Izbral si jih je član Franz Ferdinand, kitarist in klaviaturist Nick McCarthy, ki je mladost preživel ravno v Munchnu, zato ni čudno, da so ga bivši someščani in otroški prijatelji dočakali več kot toplo. Celo tako daleč so šli, da so se na transparentu poistovetili z njegovimi »otroki«. Sproščeno vzdušje je dalo celotni zasedbi Franz Ferdinand odličen zagonski elan in koncert je učinkovito minil kot njihov prvenec, ki se s hitom po hitu konča prehitro. Nadpričakovana uigranost tega mladega benda je pokazala zobe zlodejem, ki menijo, da gre za muho enodnevnico. Franz Ferdinand so z izdelano vizijo zasedli oder in s skromno, a zelo učinkovito osvetljavo povedali, da se nimajo za zvezde, ampak za bend, ki nas vabi na ples. S pozitivnostjo nabita godba je onemogočala kakršnokoli agresivnost in srečno poplesavanje se je hitro razširilo skozi množico, s katero sta Nick in Alex Kapranos spoščeno komunicirala, kot da sta res na privatni zabavi. Ob trenutno krajšem repertoarju skupine, ki zaobsega album in nekaj singlov, je bilo slutiti, da moramo biti pripravljeni na krajši repertoar, kot nam ga po navadi poklanjajo zvezde in v tem kratkem srečnem trenutku so dali Franz Ferdinand vse od sebe in iz skladbe v skladbo so vešče ravnali s koncertno dramarturgijo. Z občutkom sestavljen vrstni red skladb je zrcalil trdo strukturo celotnega početja tega škotskega benda, zato si je na koncu rednega dela nastopa tako publika kot skupina zaslužila skladbo z refrenom »you're super fantastic«. Če je beseda pop izgubila svoj osnovni pomen in dobila izrazit negativni predznak, so mu Franz Ferdinand vrnili sijaj. Tako topli, vseeno pa napeti in eksplozivni, kot so se mi zdeli Pixies tistega majskega dne pred petnajstimi leti, takšni so mi bili Franz Ferdinand na zadnji majski petek.
Samo dan kasneje, v soboto, se je Munchnu obetal še en razprodan koncert. Po nekaj letih so se na mesto zločina vrnili švedski The (International) Noise Conspiracy, ki so tik pre izidom novega albuma. Ta bo izšel pod naslovom "Armed Love" pri podružnici velikanke American Recordings z Rickom Rubinom v zaledju. V dobrem letu trajajoči pavzi se je skupina posvetila oblikovanju tega albuma, hkrati pa je znotraj prišlo do kadrovskih skupin. Z njimi je v skupino prišel v eni osebi nov kitarist in klaviaturist, ki je zamenjal peto članico tega političnega kolektiva.
Razprodano nabutan Atomic Caffe je predramil bend Starlite Desperation, ki se je po tistem usodnem letu 1998, po albumu Show You What A Baby Won't ponovno sestal in s hudičevim nastopom pustil močan odtis. Ne glede na težave, ki jih je bend izkoriščal s samo še večjo dozo za sam »show«, se je predstavil v odlični luči tistih norih nojz-rockovskih bendov, ki niso prespali lekcije Jeffreya Leeja Piercea. Nonšalanten nastop je šel čez rob s še nedoživeto izkušnjo selitve celotnega seta bobnov med publiko, kjer je bobnar skupine tudi zaključil zadnji komad Starlite Desperation, na katere moramo biti v prihodnjih mesecih hudo pozorni. Presenetljiv nastop je bil le dober uvod v drugo polovico sobotnega večera v razprodanem munchenskem Atomic Caffeju.
Če so se na nasprotni strani zgradbe, kjer se nahaja Atomic Caffe, poslavljali od trenerja Bayerna, so se v »sixties« opremljenem klubu pripravljali na vročo uro švedskih anti-globalistov. The (International) Noise Conspiracy so politična skupina, a utrujajoče pridige ni bilo na seznamu. Bolj kot s slogani in govorancami so udarili naravnost z glasbo. V trenutku smo se znašli v rajajočem klubu. Na začetku dokaj zadržana publika se je hitro transformirala v plesočo rajo v najboljši maniri hard core koncertov. S pozitivnostjo nabit nastop The (International) Noise Conspiracy, ki v živo razkrijejo svojo zagledanost v zvok 60. let, je bil dobrodošla izkušnja. So namreč eden tistih bendov, ki ob vsemogočih rivajvel bendih vrača zaupanje v rockovsko neposrednost in na sploh v njegovo pristnost. Seveda lahko brez težav vlečemo zgodovinske reference, a prepričljivost s pomembno dozo zavedanja pomena showmakerstva dela The (International) Noise Conspiracy za bend, ki ga je treba uloviti v živo, v akciji.
Fenomenalen vikend paket Franz Ferdinand in The International Noise Conspiracy v Munchnu si je privoščil BIGor.
Komentarji
komentiraj >>