V prejšnji oddaji smo si ogledali, kako zlahka smo Slovenci kot svojo sprejemali glasbo različnih evropskih narodov, in razkrili, da smo večino plesnega izročila, ki ga poznamo danes, prevzeli iz tujine. Danes bomo opisali nasprotni primer - prekmursko ljudsko pesem, ki je v svojem izvirnem okolju povsem izumrla, po 120 letih pa je nepričakovano prišla na dan med prekmurskimi izseljenci v Ameriki.
Pesem odpotuje v Ameriko
V prejšnji oddaji smo si ogledali, kako zlahka smo Slovenci kot svojo sprejemali glasbo različnih evropskih narodov, in razkrili, da smo večino plesnega izročila, ki ga poznamo danes, prevzeli iz tujine. Danes bomo opisali nasprotni primer - prekmursko ljudsko pesem, ki je v svojem izvirnem okolju povsem izumrla, po 120 letih pa je nepričakovano prišla na dan med prekmurskimi izseljenci v Ameriki.
Neža hodla proso pleit je pravljična pesem, ki pripoveduje o dekletu, ki reši v kačo ujetega kraljeviča. Prvi jo je zapisal že Stanko Vraz, pesmi s tem motivom pa so znane predvsem iz Prekmurja. Podobno kot večina drugih starejših prekmurskih pesmi so tudi verzi 'Neže' šesterci. Njen napev je pentatonski in so si ga »izposodile« tudi nekatere druge prekmurske pesmi. 'Neža' je zelo nenavadna po ritmični plati, saj se v njej izmenjujejo dvočetrtinski ter pet- in šestosminski takt, kar je za slovensko ljudsko glasbo, temelječo na parnih ritmih, prava redkost.
Še bolj nenavadno pa je njeno potovanje v Ameriko. Medtem ko je v Sloveniji niso nikoli zabeležili na magnetofonski trak, je to leta 1958 v Torontu uspelo katoliškemu duhovniku in glasbeniku Francetu Ciganu. Zapeli sta jo sestri, doma iz Črenšovcev v Prekmurju, ki sta se »čez lužo« izselili že leta 1923 – prva v Toronto, druga pa v Chicago. Pesem se je v zadnjem času v zelo različnih aranžmajih znašla na repertoarju slovenskih folk revival skupin Trutamora Slovenica in Tolovaj Mataj, v oddaji Cigule migule, pa ji bomo, kot je v navadi, prisluhnili v izvirniku.
V oddaji Cigule migule smo poslušali prekmursko pravljično pesem Neža hodla proso pleit, ki sta jo leta 1958 v Torontu zapeli slovenski izseljenki. Spremno besedilo je pripravil Peter Kus.
Peter Kus
Neža hodla proso pleit, 1:39, izdano na Slovenske ljudske pesmi I. (GNI ZRC SAZU, 1996)
Komentarji
komentiraj >>