Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Ponedeljek, 31. 5. 04, 19h: WEIRD WAR – If You Can´t Beat ´em, Bite ´em (Drag City, 2004) (3896 bralcev)
Ponedeljek, 31. 5. 2004
BIGor



Želja po ozaveščenem spreminjanju družbene realnosti je rdeča nit ustvarjanja Iana Svenoniusa, washingtonskega boema, ki je na sceni od konca 80. let. Z levičarsko borbenostjo je nagovarjal s post-hardkorovskimi Nation of Ulysess, nato je dražil s soulovsko navihanimi Make-Up, ki so se po albumu "In Mass Mind" v začetku novega tisočletja razšli. Z družico Michelle Mae je nadaljeval ustvarjalno pot, se z alter-egom David Candy samostojno izrazil in leta 2002 v družbi z Neilom Haggertyem iz Royal Trux odločil za svojevrstni projekt, s katerim je zlil dotedanje delo v novo snov. Všečen prvenec super-skupine Weird War je bil še bolj zadet s soulom in funkom. Enkraten projekt je letos doživel nadaljevanje. Na If You "Can't Beat 'Em, Bite 'Em" ne najdemo več Neila Haggertya ... (več ...)
RADIO ŠTUDENT ponedeljek, 31. 5. 2004
TOLPA BUMOV ob 19.00

WEIRD WAR – If You Can't Beat 'em, Bite 'em (Drag City, 2004)

V zraku je pomlad in v družbi že spet tlijo stare dobre vonjave po uporu, po spremembi tvorb, ki jih ustoličuje nov svetovni red. Razvita demokracija zahodnega sveta se v strahu pred ostalim svetom preoblači v uniforme prikritega fašižma in nadzoruje lastne državljane kot potencialne teroriste. Družbena angažiranost je dovoljšen razlog za nadzor in glasbeniki pri tem niso izjema. Glasba ostaja nevarna! Na popisih ameriških in bratskih obveščevalnih služb so verjetno tudi številni ustvarjalci, tudi glasbeniki. Po dobrodelnih gibanjih in s tem namenom izdanimi kompilacijami se ni ustvarila nobena boljša bodočnost. Še vedno so lačni, narava propada in iz dneva v dan jo bolj uničujemo, še vedno nam vlada pohlep. Pozabljena angažiranost se vrača z javnim razglašanjem političnih prepričanj, stališč in zahtev. V kratkem bo izšel že drugi del kompilacije, ki bo pozivala ameriške volivce, naj nikar ne glasujejo za Busha. Na njej bodo tudi takšni bendi, kot so Foo Fighters, No Doubt, Green Day, Bad Religion.

Želja po ozaveščenem spreminjanju družbene realnosti je rdeča nit ustvarjanja Iana Svenoniusa, washingtonskega boema, ki je na sceni od konca 80. let. Z levičarsko borbenostjo je nagovarjal s post-hardkorovskimi Nation of Ulysess, nato je dražil s soulovsko navihanimi Make-Up, ki so se po albumu "In Mass Mind" v začetku novega tisočletja razšli. Z družico Michelle Mae je nadaljeval ustvarjalno pot, se z alter-egom David Candy samostojno izrazil in leta 2002 v družbi z Neilom Haggertyem iz Royal Trux odločil za svojevrstni projekt, s katerim je zlil dotedanje delo v novo snov. Všečen prvenec super-skupine Weird War je bil še bolj zadet s soulom in funkom. Enkraten projekt je letos doživel nadaljevanje. Na "If You Can't Beat 'Em, Bite 'Em" ne najdemo več Neila Haggertya. Njegovo sproščeno mesto je zasedel Ianov in Michellin kolega Alex Minoff, ki se je zlil z osnovno idejo Weird War ter prepustil Svenoniusu in Mae glavno vodilo. Z njo je na površje priplavala funkovska duša Svenoniusa. George Clinton je dobil belega potomca in pri tem posebej pomaga Micheal Mae s svojo basovsko žlahtnostjo. Prej studijski kot koncertni artikel premore številne reference, od Can do Princa, kar mu daje posebno noto. V kontekstu angažiranosti izstopa romantično levičarstvo, vedno podkrepljeno z groovom, zaradi katerega skoraj revolucionarno posežemo po starem dobrem kalašniku kot v primeru skladbe AK-47. Še bolj nas zdrami zavzemanje za palestinsko državo v skladbi N.D.S.P, ki je pospremljena z zlato kitaro Paula Learya iz Butthole Surfers.

"If You Can't Beat 'Em, Bite 'Em" je album angažirane godbe in je odsev budne misli. Dva močna karakterja iz Make-Up sta se z ločitvijo od Neila Haggertya iz Royal Trux oblikovala veliko manj zasanjan produkt in z dobrim ritmom oblikovala melodije, ki nas ob vsej psihadeličnosti držijo po konci. Prepričljiv izdelek, ki se mu je vredno prepustiti. Z uvodnim introm Music For Masturbation vstopimo v novo poglavje Weird War, zasedbe, ki jo tvorijo Ian Svenonius, Micheal Mae in Alex Minoff. Skladbe si bodo sledile v naslednjem vrstnem redu: Grand Frand, Tess, If You Can't Beat 'Em, Bite 'Em; Moment in Time, Store Brought Pot, AK – 47, N.D.S.P., Chemical Rank, Lickin' Stick in One By One.

BIGor




Komentarji
komentiraj >>