Sobota, 5. 6. 2004
hellga
Danes v Tolpi predstavljamo ploščo, ki je nastala kot plod triletnega sodelovanja med pakistanskim producentom londonskega breakbeat podzemlja Samom Zamanom, znanim tudi kot State of Bengal in pevcem tradicionalne bengalske »baul« glasbe Pabanom Das Baulom... (več...)
RADIO ŠTUDENT
GLASBENA REDAKCIJA
TOLPA BUMOV, SOBOTA, 5. 6. 2004
STATE OF BENGAL VERSUS PABAN DAS BAUL- Tama Tani /Real world records 2004/
Danes v Tolpi predstavljamo ploščo, ki je nastala kot plod triletnega sodelovanja med pakistanskim producentom londonskega breakbeat podzemlja Samom Zamanom, znanim tudi kot State of Bengal in pevcem tradicionalne bengalske »baul« glasbe Pabanom Das Baulom.
Sajfulah (oziroma Sam) Zaman je živel v Bangladešu, Jordaniji in Turčiji, preden se je ustalil v Londonu, kjer se je kot pripadnik druge azijske generacije znašel v dokaj rasističnem okolju, proti kateremu se je bojeval na svoj način - z glasbo, saj je kmalu začel didžejati na raznih antirasističnih prireditvah in sodelovati pri organizaciji raznih (pretežno glasbenih) community delavnic. Iz delavniškega okolja se je tako pred 17-timi leti formiral sound system pod imenom State of Bengal, ki je združeval reperje, dj-je, plesalce in glasbenike, ki so uspešno mešali vzhodnjaštvo z zahodom. Iz tega legla sta se izvalila tudi Mc deedar, drugače Samov brat, ki je svoje čase zelo dramatično mc-jal pri Asian Dub Foundation in pa Mc Mustaq, znan po svojem sodelovanju pri kolektivu Fun Da Mental.
State of Bengal je tako pred leti predstavljal nove čase na obzorju londonškega undergrounda, ki jih je seveda najbolj markantno zaznamoval tablatronični guru Talvin Singh. '96-ega je Zaman postal del njegovega legendarnega kolektiva Anokha, ki je po klubih organiziral nastope azijskih didžejev in glasbenikov in med londončani povzročal pravo mrzlico. Tam ga je slišala tudi Bjork in ga prosila naj remixa njen komad in jo spremlja na turneji. Sledili so remiksi Massive Attack, Nusrata Fateha Ali Khana, Khaleda, Cheba I Sabbaha in drugih. Sledila sta tudi dva komada na Singhovi kompilaciji Anokha - The Soundz Of Asian Underground ter leta '99 izdaja prvenca Visual Audio, ki je bila poželjiva mešanica ženskih in moških indijskih vokalov, hudo začinjena s kar trdo dozo pristnih breakbeat in drum'n'bass ritmov.
Potem je sledilo sodelovanje z uglednim indijskim sitaristom Anando Shankarjem, s katerim sta izdala tudi ploščo »Walking on«. S tem, leta 2001 izdanim albumom, je Zaman že nakazal, da se kani oddaljiti od trših klubskih ritmov, ki so bili na prvencu enakovredni dozi etno vložkov ter se bolj posvetiti etno raziskovanju nacionalnih korenin - tako je v dnevno sobo povabil bengalskega pripadnika baulov, Paban Das Baula in dvoboj se je začel. Paban pripada mistični bengalski sekti baulov, ki bi jih zelo na hitro lahko primerjali s hindujskimi svetimi možmi saduji ali pa islamskimi sufiji - gre namreč za 500-letno tradicijo potujočih pevcev, ki s preprostimi glasbili potujejo po vaseh, igrajo in pojejo pesmi o ljubezni in mistiki in si tako od vaščanov prislužijo kaj za pod zob. Med prebivalstvom veljajo zaradi čudnega obnašanje za nekakšne izobčence, obsedene svete norce in božje trubadurje.
No, na tej plošči na žalost ne bomo priča nobenim ekscesom, ampak zgolj na zelo tradicionalni način odpetim pesmim, ki jih je po večini spesnil Paban Das Baul in jih pospremil z raznimi eksotičnimi glasbili, ki pa pridejo do izraza le ob zelo našpičenih ušesih. Na albumu »Tana tani« Paban igra na tamburin, zvončke, na dotaro (ki je banju podobno glasbilo), na »ektaro«, enostrunsko glasbilo in na kumuk, ki ga kličejo tudi »pasji« boben. Pabanu se na basu z mirnimi linijami občasno pridruži tudi Aniruda Das, torej ADF-ovec Dr. Das in pa njujorški jazzovski bobnar Markque Gilmore. Sam Zaman zelo nevsiljivo poda še elektronsko podlago, kot da ne bi hotel motiti pevca v podajanju svoje življenske filozofije, ki se prepreda z religiozno sinkretističnimi zgodbami in etičnimi napotki, ki so jih polna že skorajda vsaka indijska usta. Vokalni premiki se dogajajo na dokaj predvidljivih odklonih in na trenutke se zdi, da pevec kljub vsemu ni kos spektru vzdušij, ki jih polaga didžjej in da se nekako čuti pevčeva distanca, ki preprečuje strukturno zlitje.
Iz etno vidika je to bržkone za poznavalce že lep zalogaj, a žal iz hibridnožanrske evropske perspektive predstavlja v primerjavi s poprejšnjim Zamanovim delom, medel, ponavljajoč se in brez presežkov in posebne energije obdan izdelek, ki ga na trenutke sicer rešujejo ADF-ovski vzorci in rahlo d'n'b hitenje, a je v celoti, ki jo danes ne bomo slišali, bolj primeren za kakšen »na izi chiil out«. Zdi se kot da je Zaman v tem smislu dvoboj izgubil. No sicer pa, presodite sami.
State of bengal bo oktobra izdal novo ploščo Truth Time, kjer bo postalo jasno ali je bila to zgolj še ena stranska ekskurzija ali pa na novo začrtana smernica na njegovi poti.
S plošče Tana tani dvojca State of Bengal in Pabana das Baula bomo poslušali samo naslednje komade: Kali, Tana tani, Ram rahim, Dohai Allah, Al keuto Sap, Tal Rosh in Radha Krishna
Tolpo spisala urša č.
Komentarji
komentiraj >>