Univerzitetni info blok (by Vesna Vivian H.)
Ob “Dnevu mladosti” se je pred dvema tednoma zgodila še ena zabavna prireditev v okviru Študentske organizacije univerze v Ljubljani. Namen zabave in piknika “Šou družine” je bil zbiranje denarja za otroke, obolele za levkemijo ter za otroke iz socialno ogroženih družin. S prostovoljnimi prispevki so zbrali 234.600 SIT, ki jih bodo na jutrijšnjem dobrodelnem koncertu v ljubljanskih Križankah podelili otrokom iz Hermatoonkološkega oddelka Pediatrične klinike, in jim tako omogočili boljše in lažje zdravljenje. Prav tako bodo denarne pomoči deležni tudi otroci, ki pripadajo centru za socialno delo v Ljubljani.
Prav je, da želimo pomagati ljudem v stiski in jim omogočimo čim boljše pogoje za delo in življenje, četudi dobrote in pravičnosti ne moremo posplošiti in je pripisati vsem ustanovam v Sloveniji. V tem primeru izpostavljamo slovensko visoko šolstvo in uvedbo šolnin. Če država ne more ali noče poskrbeti za boljšo prihodnost študentov, se za to pač moramo zavzeti sami.
Mariborski študentje so tako zadevo vzeli v svoje roke. Predsednik Študentske organizacije Univerze v Mariboru je na novinarski konferenci 2. junija povedal, da so študentje na pogajanjih z ministrom za šolstvo dosegli dogovor, po katerem bo študij prva štiri leta za vse študente brezplačen. V petem letu naj bi država zagotovila brezplačen študij samo tretjini študentov, ki prihajajo bodisi iz socialno šibkih družin, iz manj razvitih regij ali ki študirajo za poklice, ki jih primanjkuje.
Vendar pa tudi mariborski študenti s to rešitvijo niso povsem zadovoljni, zato predlagajo, da začne čim prej delovati posebna skupina predstavnikov ministrstva za šolstvo, obeh univerz in študentov, ki si naj prizadeva pridobiti sredstva iz državnega proračuna za povsem brezplačen študij na prvi in drugi stopnji. Sekretar ŠOUM za univerzitetno politiko in izobraževanje je dejal, da je visoko šolstvo javno dobro in javna odgovornost, zato mora biti dostopno vsakomur, ne glede na materialni oziroma ekonomski položaj posameznika. Sicer mariborski študenti podpirajo predlog novele zakona o visokem šolstvu, ki so ga tudi sami pomagali pripravljati.
Vodstvo ŠOUM pričakuje, da bo Državni zbor že na naslednji seji sprejel tudi spremembe in dopolnila zakona o dohodni, za katere so se predstavniki študentov dogovorili z vlado in vodji poslanskih skupin iz strank vladajoče koalicije. Sicer pa mariborski študenti tudi s predlogom sprememb tega zakona niso povsem zadovoljni, saj bodo morali v primeru, ko bodo mesečno zaslužili do 74.000 tolarjev, kljub vsemu plačevati 12,5 odstotno akontacijo dohodnine. Za polovico študentov, ki so si prisiljeni denar za študij zaslužiti s študentskim delom preko študentskih servisov, to pomeni, da bodo morali več delati. Ne bo namreč veliko pomagalo, če jim bo država plačano akontacijo dohodnine vrnila čez leto in pol, saj denar za študij potrebujejo takoj, zato tudi delajo. Povprečen študent za študij na mariborski univerzi po izračunih ŠOUM potrebuje okoli 80.000 tolarjev mesečno.
Študentje, ki študirajo izven svojega domačega mesta, morajo seveda tudi nekje stanovati. Izšel je Razpis za sprejem in podaljšanje bivanja študentov v študentskih domovih in pri zasebnikih ter razpis za zasebnike, ki oddajajo sobe študentom v študijskem letu 2004/2005. ŠOU bo sklenil pogodbe za najem največ 2685 ležišč. Pogodbe za najem bodo sklenjene za študijsko leto 2004/2005, s tem, da bo sofinanciranje zagotovljeno za največ 10 mesecev, to je od 01. 10. 2004 do 31. 07. 2005.
Prostorska stiska je že nekaj časa glavna tema debate tudi na ljubljanski Filozofski Fakulteti. Na temo 5. maja izvedenega protestnega shoda zaradi prostorske stiske so prejšnji teden odprli še razstavo. Dekan Filozofske fakultete je ob odprtju razstave »Prostor in prostost« ocenil, da velikih premikov na področju reševanje njihove prostorske stiske doslej ni bilo.
S strani univerze so sicer dobili obljubo, da bodo lahko nove študijske programe s prihodnjim šolskim letom že izvajali v prostorih Srednješolskega centra na Aškerčevi ulici, vendar pa "izkušnje kažejo, da se v Sloveniji obljube rade dajejo, uresničuje pa se jih težje", meni dekan. Tako nameravajo pristojne organe še naprej opozarjati na svoje težave.
V študijskem letu 2004/2005 naj bi na Filozofski fakulteti pričeli z izvajanjem treh novih programov - češčine, poljščine ter slovaščine s književnostjo. Nove študijske smeri so na FF razpisali na pobudo šolskega ministrstva, ki jim je tedaj obljubilo tudi dodatne prostore in finančna sredstva. Doslej omenjene obljube še niso bile uresničene, zaradi česar še niso mogli izvesti razpisa za zaposlitev ustreznega pedagoškega kadra. Na omenjene programe naj bi se sicer vpisalo okoli 90 srednješolcev, trenutne razmere pa tako postavljajo pod vprašaj tudi začetek njihovega študija.
Za študente, ki jih bomo omenili v naslednji novici pa je študij že pri koncu. Če vas zanima kultura, ste vabljeni na diplomsko predstavo osmega semestra Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Predstava z naslovom »Zabava za rojstni dan« Harolda Pinterja v režiji Vide Cerkvenik Bren je svojo krstno uprizoritev doživela 3. junija na podstrešju Metelkove 6 v Metelkovi mestu, nasproti mladinskega hotela Celica. Ponovitve predstave bodo na isti lokaciji 7., 13., 14. in 16. junija, vsakokrat ob devetih zvečer. Nastopajo diplomanti AGRFT-ja Vanja Plut, Toni Cahunek, Kristijan Guček, Asja Kahrimanovič, Saša Tabakovič in Igor Štamulak. Kot dramaturga sta pri predstavi sodelovala Ana Duša in Marko Bratuš, kot kostumografka in scenografka pa Maja Smrekar. Oblikovalec luči je Jaša Jenull. Predstavo so študenti naštudirali pod mentorskim vodstvom prof. Mileta Koruna in prof. Matjaža Zupančiča.
Tiste bolj subkulturno »udarjene« pa bo razveselila informacija, da bo v sredo, 9. junija ob štirih popoldan v Net Cafe-ju na FDV potekala okrogla mizo z delovnim naslovom »(Ne)konformizem mladih«. Gosta bosta sociologa mladine dr. Benjamin Perasović iz Zagreba in dr. Gregor Tomc z ljubljanske FDV. Perasović prihaja z Inštituta za društvena istraživanja v Zagrebu in že dolgo proučuje različne subkulture, ki jih je dolgo spoznaval iz prve roke, tako kot Gregor Tomc, nekoč ustanovitelj legendarnih Pankrtov, zdaj nosilec predmeta Sociologija mladine na Fakulteti za družbene vede.
Z opuščanjem tradicionalnih poti vstopanja mladih v odraslost se bo v jutrijšnji oddaji ukvarjala Vesna Vivian H., ki je sestavila tudi današnji Univerzitetni info blok. Med vrsticami jo je usmerjala Lucija G.
Komentarji
komentiraj >>