»BYE, BYE, BABY« ali RECENZIJA KNJIGE MLADI, DRUŽINA, STARŠEVSTVO (Vesna Vivian H.)
»BYE, BYE, BABY« ali RECENZIJA KNJIGE MLADI, DRUŽINA, STARŠEVSTVO
Pred dobrim tednom je v knjigarni Vale Novak v ljubljanskem »šoping« parku potekala tiskovna konferenca in predstavitev pravkar izdanih knjig iz zbirke »Psihologija vsakdanjega življenja«. Založnik zbirke je Fakulteta za družbene vede v Ljubljani - natančneje Center za socialno psihologijo.
Univerzitetno redakcijo Radia Študent je še posebej pritegnilo delo Mirjane Ule in Metke Kuhar z naslovom: »Mladi, družina, starševstvo«. Omenjeno delo s podnaslovom »Spremembe življenjskih potekov v pozni moderni dobi« predstavlja izseke iz vsakdanjega življenja, ki vse bolj vznemirjajo javnost, družbene institucije ter politiko v Sloveniji in tudi širše.
Knjiga raziskuje pereč problem današnje postmoderne družbe: skrbeti za nataliteto naše male, z izumrtjem ogrožene Slovenije ali uživati »brezskrbno« mladost, kjer je vprašljiva že odgovornost zase, kaj šele za nekoga drugega. Vsi stremijo le k čim bolj uspešni karieri, otroci pa bi pri takšnem življenjskem ritmu predstavljali zgolj odvečno breme.
Knjiga vsebuje pregled raziskav po svetu in prinaša rezultate raziskave, ki sta jo avtorici opravili v Sloveniji. Neka študentka je nasprotovanje starševstvu do tridesetega leta zagovarjala s tole izjavo: »Če imaš otroka, je vsak dan isti, ne moreš totalno zabluziti niti enega dneva.« V tej izjavi je več ali manj strnjeno mnenje večine mladih. Kolikšne so potem možnosti za povečanje rodnosti, po katerem tako hlepi država, ki se zaveda, da je vsak novorojenček bodoči davkoplačevalec?
»Gre za spreminjanje ustaljenih življenjskih potekov, za opuščanje tradicionalnih poti vstopanja v odraslost. Gre za vse bolj razširjeno odlašanje mladih s starševstvom in oblikovanjem družine ali celo opuščanje želje po tem. S tem pojavom se v zadnjih letih soočajo vse evropske države. « je povedala soavtorica, Mirjana Ule.
Starševstvo in oblikovanje družine sta od nekdaj sodili k znakom, ki so tradicionalno pomenili vstop v odraslost.
»Podaljševanje življenja v izvorni družini, odlašanje mladih odločanjem za rojstvo otrok in prevzem odgovornosti za lastno družino zatorej povsod po Evropi vzbujajo zanimanje in tudi zaskrbljenost,« je še dodala Uletova.
V knjigi so nanizani tako teoretski razlogi za odlašanje starševstva, kot tudi razlogi, ki jih navajajo sodelujoči v empiričnih raziskavah. Razlogi za pozno starševstvo in odlaganje starševstva vse tja do 30. leta starosti in čez so različnih dimenzij: za nekatere je problem ekonomski status, drugi se ne želijo vezati in imeti naraščaja, ker menijo, da bi tako izgubili svojo osebno svobodo in ne bi uresničili vseh zadanih ciljev.
Večina anketirancev kljub vsemu dopušča možnost starševstva, vendar šele, ko bodo imeli zadovoljene vse finančne in prostorske pogoje. Avtorici prav tako navajata, da si večina mladih študentov želi najprej dokončati fakulteto in morda še podiplomski študij, šele potem bodo razmišljali o otroku.
Dokončan študij, redna zaposlitev in lastno stanovanje pa niso nujno tudi predhodniki starševstva. Študijska raziskava, katere predmet so bile ženske, stare od 25 – 30 let, ki živijo v mestu in imajo zagotovljene vse prej navedene potrebe, je pokazala, da je pri odločanju postati starš ali ne, pomemben dejavnik lastno otroštvo. Nobena ženska namreč noče ponavljati čustvenih vzorcev iz mladosti. Zrelost žensk je torej pogojena s spomini in doživljanji v svojih mladih letih.
Mirjana Ule je povedala: »Za mlade ženske, ki imajo več svobode in možnosti, kot njihove matere, so izobrazba, delo in kariera sredstva za ohranjanje neodvisnosti. So pomemben del identitete odrasle ženske, medtem, ko je za sodobne ženske materinska vloga prej emotivna vloga kot poslanstvo.«
Naomi Wolf, ki je med drugimi tujimi avtorji citirana v knjigi, je spreminjanje stališča žensk do sebe in družinskega življenja poimenovala »spolni potres«, kar pomeni pomik vzvodov moči od moških k ženskam. Ti pomiki niso nastali na prostovoljni odločitvi moških, ampak so posledica ekonomskih sprememb. Rastoča ekonomska vloga žensk je prinesla novo izmenjavo spolnih sporazumov, kar je pripeljalo do novih konfliktov in povečane stopnje ločitev, pri čemer so bile ženske tiste, ki so zahtevale razvezo, saj so bile ekonomsko neodvisne. Statistični podatki iz Popisa 2002 Statističnega urada Republike Slovenije kažejo, da so ženske v povprečju bolj izobražene od moških vrstnikov.
Metka Kuhar stoji za dejstvom, da so meje med mladostjo in odraslostjo vse bolj zabrisane. Vse več mladih hodi v šolo dlje časa, kot njihovi predhodniki. Posledica podaljšanega šolanja je poznejši vstop na trg dela. Za večino mladih je postalo skoraj nemogoče, da bi prešli neposredno iz šole v službo. Mladi zapuščajo domove staršev vse pozneje, njihova socialna in ekonomsko-materialna odvisnost se podaljšuje. Od poznih 70-ih in zgodnjih 80-ih se dviga povprečna starost partnerjev pri poroki, prav tako narašča tudi število samskih mladih in mladih, ki živijo v izvenzakonski skupnosti.
Moje subjektivno prepričanje je, da ima vsak možnost zbire. Če meni, da ni pripravljen na otroka in družinsko življenje, naj se pač ne spušča v te vode. Napačno pa je tudi, če se odločiš za otroka iz napačnih vzgibov, ker morda slepo verjameš, da te bo osrečil ali pa izboljšal odnos med partnerjema, kot misli neka študentka: »Za otroka sva se določila, čeprav nisva dolgo skupaj in se ne poznava dobro. Otrok je dodatna vez, prisili te, da si razumen.«
Če bi bilo to res, bi bil torej otrok »učitelj zrelosti in odraslosti«, produkt razuma in hkrati razlog za razum. Žal še zdaleč ni tako, sicer ne bi kar naprej poslušali o nasilju v družinah.
Ker politika države ni prav nič naklonjena mladim družinam, je torej priporočljivo, da na sad vajine ljubezni še malo počakata. Vsaj dokler ne doštudirata oziroma ne dobita kakšne izmed tistih redkih zanesljivih in rednih služb in kakšnega izmed tistih nadvse redkih stanovanj, za katera se poteguje še nešteto takih kot sta vidva. Tja enkrat do 30.- ga vama bo morda celo uspelo, do takrat pa vama ne preostane drugega, kot da preprosto »bluzita«.
Za vas je knjigo »Mladi, družina, starševstvo« prebirala in si dovolila malce pridige Vesna Vivian H. K razmišljanju o razlogih za nizko slovensko nataliteto jo je spodbudila Lucija G.
Komentarji
komentiraj >>