Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Ponedeljek, 21. junij 2004 ob 14h (1043 bralcev)
Ponedeljek, 21. 6. 2004
lucija



Info blok (by Lucija)

Današnjo oddajo začenjamo z razveseljivo novico. Zavod za zaposlovanje je pred dobrim tednom namreč objavil razpis republiških in Zoisovih štipendij za prihodnje šolsko leto. Vajenci in dijaki morate vlogo oddati najpozneje do 8. septembra, študentje pa do 6. oktobra.

Republiško štipendijo lahko pridobite, če bruto dohodek na družinskega člana v vaši družini v letu 2003 ni presegel 799.916 tolarjev. Tisti, ki štipendijo že prejemate, pa lahko pravico do nje še naprej uveljavljate, če dohodek na družinskega člana v letu 2003 ne presega cenzusa za več kot deset odstotkov - za stare štipendiste tako cenzus znaša 879.908 tolarjev.

Prejšnji teden se je po mariborski univerzi potepal italijanski veleposlanik v Sloveniji. Ob obisku veleposlanika se je mariborski rektor Rozman pohvalil, da mariborska univerza zelo dobro sodeluje z univerzama v Trstu in Vidmu. Z omenjenima italijanskima univerzama izmenjuje študente in profesorje, vendar pa bi bilo mogoče sodelovanje še razširiti. Na mariborski univerzi so zainteresirani zlasti za večji obseg izmenjave študentov ter za razširitev sodelovanja na znanstveno-raziskovalno področje.

Italijanski veleposlanik je mariborski univerzi ponudil pomoč pri organiziranju tečajev italijanskega jezika, poleg tega pa bi bilo na Univerzi v Mariboru mogoče uvesti italijanščino kot nov izbirni predmet, kasneje pa morebiti celo kot nov študijski program, če bi bilo zanj med študenti dovolj zanimanja. Mariborska univerza sodeluje z italijanskimi univerzami tudi v okviru projekta Aladin za elektronsko izobraževanje ter v projektu Farm Health na področju kmetijstva.

Med tem ko je mariborsko univerzo občudoval italijanski veleposlanik, ja takoimenovana Študentska koalicija ponovno zahtevala sklic seje študentskega sveta. Pripravili so forum, na katerem so ponovno zahtevali čimprejšnji sklic seje študentskega sveta z dvema glavnima točkama dnevnega reda: volitve predstavnikov študentov v senat Univerze v Mariboru in volitve predstavnika študentov v upravni odbor univerze.
Kot je spomnil član koalicije in prodekan za študentska vprašanja Fakultete za strojništvo, Peter Cokan, so študenti Univerze v Mariboru že več kot leto dni brez svojih predstavnikov v univerzitetnih organih. Krivdo za blokado sklica seje študentskega sveta je Cokan naprtil predvsem v.d. prorektorja za študentska vprašanja, Petru Virtiču.

Neformalna Študentska koalicija Univerze v Mariboru je bila sicer ustanovljena 26. maja. Ob ustanovitvi so se zavezali, da bodo storili vse, da bodo mariborski študenti dobili v univerzitetnih organih legalne in legitimne predstavnike. Na tokratni forum je koalicija povabila tudi rektorja in prorektorje mariborske univerze, ki pa se ga niso udeležili. Verjetno niso imeli časa, ker so “ujčkali” italijanskega veleposlanika.

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani pa je v sredo na 19. redni seji Študentskega zbora ŠOU v Ljubljani sprejela pravilnik o volilni kampanji in pravilnik o poslanskih klubih. Študentski poslanci so z dvotretjinsko večino sprejeli tudi spremembo statuta, ki odslej poslancem študentskega zbora in predsedstvu daje dvoletni mandat, kar bo stopilo v veljavo že letos jeseni.
Študentski organizaciji Univerze v Mariboru in na Primorskem že imata uveljavljen dvoletni mandat, v naslednjem mandatnem letu se jima bo tako pridružil še ljubljanski ŠOU. Enoten dvoletni mandat naj bi pripomogel k manjšanju stroškov in izgube časa zaradi vsakoletnih študentskih volitev.

Pravilnik o poslanskih klubih ureja vprašanje njihovega delovanja, kar do sedaj še ni bilo opredeljeno, Pravilnik o volilni kampanji pa ureja volilno kampanjo v okviru volitev v upravne odbore Študentskih organizacij visokošolskih zavodov ter študentskih poslancev v študentski zbor ŠOU v Ljubljani.

Grozd je oblika združenja različnih partnerjev oziroma gospodarskih in drugih subjektov, ki želijo s skupnim nastopom v grozdu doseči večjo prepoznavnost, zmanjšanje stroškov in podobno. V soboto je v organizaciji Ministrstva za gospodarstvo na Bledu potekala 1. mednarodna konferenca slovenskih grozdov. Osrednja gosta iz tujine sta bila Thomas Andersson, predsednik IKED (International Organisation for Knowledge Economy and Enterprise Development) iz Švedske in dr. Alec L. Hansen, analitik pri ECG (Economic Competitiveness Group), oba mednarodno priznana strokovnjaka s področja razvoja grozdov. Udeležence je pozdravil tudi Erwan Fouere, veleposlanik EU v Sloveniji, konference pa se je udeležil tudi šolski minister Gaber, ki je med drugim spregovoril o grozdenju oziroma povezovanju na področju izobraževanja. Če vas zanima kaj več o omenjeni temi, nam prisluhnite v sredinem odprtem terminu za Univerzo.

Ko smo že omenjali evropskega veleposlanika, omenimo še, da se število žensk, ki diplomirajo na tehničnih fakultetah v Evropski uniji po ugotovitvah evropskega statističnega urada v zadnjih letih povečuje. Eurostat opozarja, da se ob tem ne povečuje delež žensk, ki so zaposlene v teh panogah, zlasti na področju raziskovanja.

V obdobju 1998-2001 se je število diplomantov na strojnih, matematičnih in računalniških fakultetah povečalo za 8 odstotkov. Število žensk, ki so diplomirale na omenjenih fakultetah, se je v tem obdobju povečalo za 31 odstotkov. Pozitiven trend se nikakor ne odraža v zaposlovanju.

Sedanji trendi kažejo, da se ženske po diplomi odločajo za neraziskovalne poklice. Poleg tega se ženska delovna sila koncentrira na slabše plačanih področjih, medtem ko se na boljše plačanih nahaja več moških. To ima, poudarja Evropska komisija, negativen vpliv na demokratizacijo znanosti v EU in na izvajanje ciljev lizbonske strategije.

V upanju, da vam s temi nevzpodbudnimi besedami ni pokvarila dneva, zaključuje univerzitetni info blok tokratna avtorica Lucija G.


Komentarji
komentiraj >>