Tokrat bomo govorili o "grozdih" in "jagodah" v izobraževanju oziroma o tem, kako na povezovanje med univerzami in gospodarstvom gledajo gospodarstveniki.
Grozd je oblika združenja različnih partnerjev oziroma gospodarskih in drugih subjektov, ki želijo s skupnim nastopom v grozdu doseči večjo prepoznavnost, zmanjšanje stroškov in podobno. V soboto je v organizaciji Ministrstva za gospodarstvo na Bledu potekala 1. mednarodna konferenca slovenskih grozdov. Osrednja gosta iz tujine sta bila Thomas Andersson, predsednik IKED (International Organisation for Knowledge Economy and Enterprise Development) iz Švedske in dr. Alec L. Hansen, analitik pri ECG (Economic Competitiveness Group), oba mednarodno priznana strokovnjaka s področja razvoja grozdov. Udeležence je pozdravil tudi Erwan Fouere, veleposlanik EU v Sloveniji, konference pa se je udeležil tudi šolski minister Gaber, ki je med drugim spregovoril o grozdenju oziroma povezovanju na področju izobraževanja.
(Lucija G.)
V soboto je na Bledu potekala “Prva mednarodna konferenca slovenskih grozdov”. Da si ne bi ustvarili napačne predstave, naj kar takoj na začetku povem, da omenjeni grozdi nimajo nič skupnega z vinogradništvom. Grozd, ali s tujko cluster, je oblika združenja različnih partnerjev. Proces grozdenja je pomembnejši od definicije same. V grozde se združujejo podjetja iz različnih dejavnosti, univerza in druge razvojne ter podporne institucije, katerih sodelovanje krepi konkurenčnost celote in posameznikov.
Konferenco je omogočilo gospodarsko ministrstvo, zato je udeležencem uvodoma spregovoril pozdravil aktualni gospodarski minister, Matej Lahovnik.
//////////////////////////////////////////////
MD /61 (0:17)
VTOČ: Trenutno v Sloveniji …
IZTOČ:… preko 60 000 zaposlenih v teh organizacijah.
////////////////////////////////////////////////
Takoj za gospodarskim ministrom je na govorniški oder stopil še šolski minister Gaber, ki je nakazal možnosti razvoja grozdov na področju izobraževanja, znanosti in usposabljanja.
//////////////////////////////////////////////////////////
MD /63 (0:43)
VTOČ: Mislim, da v dober grozd…
IZTOČ:…za to prepletanje še veliko, veliko dela.
///////////////////////////////////////////////////////////
Inštituti se že uspešno vključujejo v grozde, pove Gaber in ob tem izrazi željo, da bi znali vzpostaviti še Centre odličnosti. Tudi srednje šole se povezujejo. Vsaka sama zase ne zmore, zato skupaj nastopajo pri konkuriranju za sredstva. Gaber poudari, da izobraževanje institucionalno preurejamo, tako da dobiva na moči pri oblikovanju programov tudi gospodarstvo in dodaja:
//////////////////////////////////////////////////////////
MD /65 (0:48)
VTOČ: V zadnjem času, še posebej …
IZTOČ:… sredstva na tem področju premikajo v to smer.
///////////////////////////////////////////////////////////
Osrednja gosta iz tujine sta bila strokovnjaka s področja razvoja grozdov, Thomas Andersson iz Švedske, predsednik IKED (International Organisation for Knowledge Economy and Enterprise Development) in Alec L. Hansen iz Amerike, analitik pri ECG (Economic Competitiveness Group).
Andersson, kreator ideje o inovacijskih sistemih, je med ključnimi elementi grozda poudaril pomembno vlogo univerze in inštitutov v inovacijskih procesih. Poudaril je vse večji pomen vseživljenjskega učenja in opozoril, da moramo znati znanje pravilno vrednotiti. Predvsem v času, ko je pretok znanja (brain drain/ brain gain) vse močnejši.
Tudi Hansen se je lotil definicije grozda in poudaril pomembnost sodelovanja in tekmovanja hkrati, kar bi lahko z novo skovanko poimenovali tudi “coompetition” ali sotekmovanje, o univerzi pa je izjavil, da je “kot Vatikan”. Kot uspešen primer grozdenja na področju izobraževanja je navedel Monterejski izobraževalni grozd, “Monterey – Country Education Services & research Cluster”.
Peter Novak, predstavnik Grozda KGH, ki združuje dvanajst slovenskih družb s področja klimatizacije, gretja in hlajenja, je izpostavil problem sodobnih tehnologij – če tok informacij ni enakomeren, se lahko zgodi, da imamo pri visokem tehnološkem razvoju nizko kakovost življenja in obratno. Pri visoki kakovosti življenja ne ravno najvišji tehnološki razvoj. V zvezi z že prej omenjenim pretokom znanja, “Brain drain/ Brain gain”, pa je menil, da moramo znanje čimprej kapitalizirati!
Med prioritete 6. okvirnega programa sodijo na prvem mestu znanost o življenju, genomika in biotehnologija za zdravje, sledi tehnologija informacijske družbe, nanotehnologija, materiali in proizvodne tehnologije. Novak je poudaril, da večino tega imamo, nimamo pa interdisciplinarnosti, ki je ravno tako ena izmed prioritet prej omenjenega 6. okvirnega programa. Ravno interdisciplinarnost bi naj bila cilj grozdov. Le s povezovanjem naj bi dosegli največjo možno dodano vrednost.
Prej smo omenili prioritete na področju tehnoloških izzivov v Evropi, podoben program pa obstaja tudi v Ameriki. V prvi točki sta si programa še podobna. Tudi ameriški navaja kot najpomembnejšo biološko kompleksnost in okolje, na drugo mesto postavlja človeško in socialno dinamiko, na tretjem mestu pa je – saj ne boste verjeli – matematika!!!
Janez Navodnik iz Grozda Plasttehnika, ki združuje najpomembnejša podjetja in spremljajoče institucije s področja industrije plastike pa je predstavil vizijo, kako dohiteti sredino evropske petnajsterice do leta 2008 tudi v kvaliteti življenja. Omenil je slovenski paradoks. Ob sorazmeroma visokih vlaganjih (približno toliko kot v Evropi) in visoki količini znanstvene proizvodnje dosegamo minimalen učinek na gospodarstvo. Osrednja politika Evropske Unije je razvoj treh področij: tehnološke, razvojne in inovacijske dejavnosti ali krajše TRI. Po deležu temeljnih raziskav smo menda med prvimi na svetu, vendar pri tem dosegamo le 50 odstotkov povprečja visoko citiranih znanstvenih člankov.
Navodnik je analiziral elemente inovacijske politike. Med prednostmi omenimo, da za izobraževanje namenjamo šest odstotkov bruto družbenega proizvoda, kar je povprečje OECD. Med prednostmi Navodnik navaja še visok, rastoč vpis v višje in visoko šolstvo ter dejstvo, da smo po številu raziskovalcev primerljivi z EU.
Kaj pa slabosti? Močno zaostajanje v elementih konkurenčnosti in v dinamiki približevanja razvitim ter zaostajanje tehnološko – razvojno – inovacijske dejavnosti. Problem je v tem, da imamo več kot 70 odstotkov projektnih raziskav. Posamezni raziskovalni inštituciji se odobri program za 5 let in je ob tem še 100 odstotno financiran! Navodnik je to označil kot ostanek komunizma. Modreci na okopih si mislijo: “Vsak smrkavec pa že ne bo profesor!”
Kot slabost Navodnik navaja tudi preveč svobodno, neciljno raziskovanje in posledično tudi izobraževanje. Naše univerze so na 500 mestu v Evropi, cilj pa je, da bi imeli leta 2008 vsaj eno med prvimi 300 univerzami. Med nevarnostmi je Navodnik izpostavil neprilagojeno izobraževanje, brez sodelovanja z gospodarstvom in oviranje internacionalizacije univerz. Univerza se zapira. “Če bomo hoteli ohraniti slovenskost in jezik, tako da se bomo “umikali v hribe”, nam to ne bo uspelo. Jezik bomo ohranili le, če bomo zelo prodorni v Evropi.”
Med zaključki konference je najbolj zbodel v oči naslednji stavek: “Dovolj visoka stopnja ogroženosti je pogoj, da se je nek utečen sistem pripravljen spremeniti!”
Podjetniki in gospodarstveniki so torej mnenja, da univerza živi preveč lagodno življenje v svojem svetu, kjer ji je vsaj osnovno preživetje zagotovljeno s strani države. S tega stališča je univerza res kot Vatikan. Raziskovalci imajo prav tako zagotovljen denar v času trajanja določenega projekta, zato jih ne skrbi pretirano, ali bo njihova raziskava kdaj uporabna ali ne.
Podjetniki in gospodarstveniki vidijo svet skozi oči kapitala, zato jim nekaj pomenijo le aplikativne oziroma uporabne raziskave. Hkrati pa je bil eden izmed zanimivih poudarkov konference tudi ta, da v grozdih za razliko od kapitalskih družb ni pomemben kapital, temveč ideje!
Ob zaključku se je oglasil še veleposlanik EU v Sloveniji, Erwan Fouere. Pa zaključimo še mi z njegovimi besedami.
//////////////////////////////////////////////////////////
MD /67 (0:40)
VTOČ: Well, I’m … first of all I have …
IZTOČ:… of south east Europe who are waiting to join.
///////////////////////////////////////////////////////////
Z grozdi in jagodami vas je v oddaji “Kaj pa univerza” pitala Lucija G.
Komentarji
komentiraj >>