Nedelja, 14. 12. 2003
BIGor
Daniel Johnston - avtor, tekstopisec, glasbenik, risar stripov, marginalni umetnik, ki se je zapisal v zgodovino ameriške glasbe s svojimi lucidnimi glasbenimi odpotovanji. Lahko ga prištejemo med predhodnike danes aktualne Nove čudne Amerike, njegova ustvarjalna pot pa je podobna usodi Syda Barretta, Briana Wilsona, Roky Ericksona. Skozi čas je postal ikona neodvisne glasbene scene, njegovo početje, vpliv in pomen pa se primerja s takšnimi velikani ameriške glasbene tradicije kot sta Robert Johnson in Hank Williams... (več...)
RADIO ŠTUDENT nedelja, 14.12.2003
RAZŠIRJAMO OBZORJA ob 17.00
JAD FAIR AND DANIEL JOHNSTON - It’s Spooky
(izšlo pri 50 Skadillion Watts leta 1989 / reizdano leta 2001 pri JagJaguwar)
Slišali smo skupino P, ki jo je v prvi polovici 90. let sestavil filmski zvezdnik Johnny Depp z Gibbyem Haynesom iz Butthole Surfers. Bila je to uvodna skladba v njihov album iz leta 1995, avtor I Save Cigarette Butts pa je Daniel Johnston, avtor, tekstopisec, glasbenik, risar stripov, marginalni umetnik, ki se je zapisal v zgodovino ameriške glasbe s svojimi lucidnimi glasbenimi odpotovanji. Lahko ga prištejemo med predhodnike danes aktualne Nove čudne Amerike, njegova ustvarjalna pot pa je podobna usodi Syda Barretta, Briana Wilsona, Roky Ericksona. Skozi čas je postal ikona neodvisne glasbene scene, njegovo početje, vpliv in pomen pa se primerja s takšnimi velikani ameriške glasbene tradicije kot sta Robert Johnson in Hank Williams.
Daniel Johnston je še danes aktiven na marginali, tja ga ni stisnila njegova mentalna bolezen. Samo na tej družbeno-socialni ravni lahko deluje in deluje od zgodnjih 80. let, ko je začel snemati svoje sobne glasbene izbruhe z navadnim, cenenim kasetarjem in kasete pa prodajal ali celo brezplačno razdajal mimoidočim na ulici. Leta 1983 se je kot dvaindvajsetletni mladenič preselil v Teksas, kjer je naletel na spodbudno okolje za realizacijo ustvarjalne vizije. Nizanje kasetnih izdaj, ki so že v drugi polovici 80. let ugledale reizdaje na vinilu in z uveljavitvijo CD formata tudi na zgoščenkah, je postal skoraj pravi glasbeni kult. Za njegova ključna albuma veljata Hi, How How Are You, ki se je na ameriški sceni prijel kot njegov zaščitni slogan, in album Yip/Jump Music, ki ga je Kurt Cobain navajal kot enega ključnih na svojem popisu naj-albumov. Njegovo delo častijo takšna glasbena imena kot so David Byrne, Sonic Youth, Yo La Tengo, Dead Milkmen. Za njegovo popularizacijo v ameriškem undergroundu je - presenetljivo! - poskrbel MTV davnega leta 1986 z vključitvijo Johnstona v oddajo o austinski glasbeni sceni, medtem ko je za širšo uveljavitev poskrbel Kurt Cobain z nočenjem Danielsovega T-shirta na podelitvi MTV Music Awards leta 1992.
Opravka imamo torej s še enim glasbenim čudakom z obrobja, ki nas z glasbeno izpovednostjo presune. Morda izbor njegovega albuma It’s Spooky z odštekancem Jadom Fairom iz Half Japanese ravno ni posrečena izbira za odkrivanje dela Daniela Johnstona, vseeno pa prinaša resnično sliko tega markantnega ustvarjalca. Zaradi dolžine albuma, ki presega trajanje oddaje Razširjamo obzorja, smo prisiljeni k selektivnemu izboru skladb. Uvodoma bomo slišali naslednje štikle: naslovneg It’s Spooky ter Tongues Never Knows in Frankenstein Versus The World.
Preproste, več kot enostavne pop skladbe so odlika početja Daniela Johnstona, ki ne pristaja na drago produkcijo. Večina njegovih albumov je bila posneta z najcenejšim pristopom, z navadnim kasetarjem. Ne glede na to, je uspel odlično ujeti neposrednost, življenskost in predvsem vročico lastnega glasbenega izbruha, ki ga mentalna bolezen še toliko bolj potencira.
O Johnstonovi bolezni obstajata vsaj dve zgodbi. Tarssa Yazdani v biografiji Daniela Johnstona trdi, da je za bolezen odgovoren strah pred očetom-krščanskim fundamentalistom in vojaškim pilotom po poklicu, ki ga je leta 1989 odpeljal z avionom k domačim v zahodno Virginijo iz Austina, kjer se je Johnston naselil sredi 80. let in postal sestavni del njene klubske scene. Med poletom sta doživela letalsko nesrečo nad Arkansasom, od katere naprej Johnston verjame, da je njegov oče pod nadzorom Satana, ki se ga je odločil usmrtiti. Druga zgodba sega v leto 1986, ko naj bi konec tega leta na austinskem koncertu Butthole Surfers zaužil LSD in se nekaj tednov kasneje odpravil na obisk k staršem, a se je nepričakovano hitro vrnil nazaj. Zaradi plašenja otrok so ga poslali nazaj v Austin, med prečkanjem Teksasa pa naj bi - po besedah Louisa Blacka v spremni besedi k reizdaji zgodnejših posnetkov - videl kopico kravjih lobanj, kar naj bi bila znamenja hudiča in da je Teksas hudičeva država. Pri tem ne gre pozabiti, da je grb države Teksas kravja glava z rogovi.
Prividi, halucinacije in strahovi so pogosta vsebina pesmi Daniela Johnstona. Zdravljenje v austinski državni bolnici je pripeljalo do psihiatričnega sklepa, da je obseden z dvema prividoma: da je vojska zasedla državo in da bo naslednji teden nastopil na MTV-ju.
O Danielu Johnstonu so se skovale številne zgodbe in “rekla-kazala”, a zgodba o MTV-ju le ni zrasla na zeljniku. Daniel Johnston je bil namreč ameriški underground sceni predstavljen prav z MTV-jem leta 1986 v filmu o austinski glasbeni sceni, po njem so se številni glasbeniki od Sonic Youth do Kurta Cobaina začeli zanimati zanj. Ob sodelovanjih s Sonic Youth, Butthole Surfers, gurujem založbe Shimmy Disc Kramerjem je prišlo tudi do sodelovanja z Jadom Fairom iz Half Japanese. Nastal je album It’s Spooky, ki je uradno izšel leta 1989, pred dvema letoma pa je bil reizdan, kar zgovorno potrjuje vplivnost tega moža. Z njega bomo v nadaljevanju slišali naslednje skladbe: I Met Roky Erickson, I Did Acid With Caroline, What I’ve Seen in Something’s Got A Hold On Me.
Do sodelovanja Jada Faira iz Half Japanese z Danielom Johnstonom ni prišlo slučajno. Med mirovanjem Half Japanese se je Jad Fair vedno znova spušča v solistične projekt in ob njih ustvarja in sodeluje s številnimi drugimi glasbeniki, med katerimi je bilo doslej najbolj odmevno sodelovanje z že omenjenim Kramerjem, gurujem založbe Shimy Disc. Fair je z najrazličnejšimi obskurnimi ustvarjalnimi pristopi seciral skladbe Devo, Ramones, Iggya Popa, Willieja Dixona in Fatsa Domina ter skrbel, da skupina Half Japanese ne bi zamrla. S primitivnim pristopom h glasbi se je znašel tudi v družbi Daniela Johnstona, s katerim sta na glasbenem polju skoraj enako dolgo, od zgodnjih 80. let. Prav razpuščenost in neobveznost sta rdeča nit njunega skupnega albuma, ki ostaja v mejah primitivnega popa presenetljivih skladb.
V nadaljevanju bomo prisluhnili nekaterim njunim obdelavam z albuma It’s Spooky, med katerimi smo izbrali naslednje: Tomorrow Never Knows Beatlov, Phil Ochsovo Chords Of Fame in Sweet Loafed Butthole Surfers.
Slišali smo obdelavo Butthole Surfers, s katerimi se glasbena pot Daniela Johnstona križa od sredine 80. let, vrhunec pa je dosegla ne s sodelovanji, ampak z albumom Fun, ki ga je leta 1994 izdal za veliko založbo Atlantic. Ta album je produciral Paul Leary iz Butthole Surfers in še bolj ustoličil ikono Daniela Johnstona na ameriški glasbeni sceni. Johnstonov anti-marketinški pristop, utemeljen na izraziti naredi si sam produkciji in distribuciji, ter neuravnovešen in neprilagodljiv glasbeni izbruh je skozi dvajset let ustvarjanja z obdobji mirovanja, zaradi zdravljenja v psihiatričnih ustanovah, pustil globok pečat na številnih mlajših glasbenih rodovih. Če se je k njegovemu početju zatekal Kurt Cobain, če so z njim sodelovali že omenjeni Sonic Youth, Butthole Surfers in še kdo, je s svojimi principi delovanja in nastopanja vplival tudi na takšne ustvarjalce kot so Calvin Johnson in Beat Happening ter na vso produkcijo neodvisne hiše K Records, obenem je obveljal za še enega tistih čudakov kot so Captain Beefheart, Eugene Chadbourne in tudi Jad Fair.
V nadaljevanju bomo prisluhnili izbranim skladbam z albuma It’s Spooky, ki sta jih skupaj spisala: Summer Time, Ostrich, Nothing Left in The Making Of The Album.
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------
CD jad fair & daniel johnston 2, 20, 24, 28 7.35
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Glasbena ustvarjalnost Daniela Johnstona je od samih začetkov zakoličena z veliko ljubeznijo do glasbe The Beatles, ki se pozna v njegovem obskurnem pisanju pop skladb. V nekem intervjuju je novinarju zaupal, da si je pri devetnajstih letih želel biti Beatel, a je zaradi neznanja petja doživel veliko razočaranje. Razkosane strukture skladb, nepretenciozna izraznost, a zelo čustveno nabita besedila pesmi, s katerimi izpoveduje svojo nesrečo in srečo, so osnova početja tega markantnega marginalca, ki velja za svojeglaveža, posebneža kot marsikateri genijalec. Danes triinštiridesetletni Johnston ostaja zvest junakom svoje mladosti in naprej gradi neprecenljivo zbirko pesmi, ki v svetu blišča in denarja ne pomenijo ničesar, veljajo pa za navdih marsikateremu ustvarjalcu, za svoje fane pa trdi, da so blazni.
V zaključku današnjih Razširjamo obzorji bomo prisluhnili še naslednjim izbranim skladbam z albuma It’s Spooky, ki ga je konec 80. let Daniel Johnston posnel z Jadom Fairom: McDonalds On The Brain, If I’d Only Known, Oh Honey, Casper The Friendly Ghost, First Day A Work in Get Yourself Together.
BIGor
Komentarji
komentiraj >>