...Irak na papirju spet iraški......voditelje NATO članic na vrhu NATA v Carigradu pričakali protesti – močni in mogočni...
...novi srbski predsednik Boris Tadić, predstavnik Demokratske stranke...
...novi litovski predsednik pa Valdas Adamkus...
...evropska komisija ujeta v birokratske zanke zamrznila izvajanje kazni proti Microsoftu...
Se vam je že kdaj zgodilo, da ste se z vnemo spravili brati kakšno knjigo, nato pa vam je pulz kar naenkrat neverjetno narasel? Blazno razočarani ste namreč ugotovili, da vam vsebina ni prav nič všeč. Da avtor nima pojma. Da vam ni jasno, kdo je to sranje dovolil natisniti. Preklete založbe! Ne, ne strinjate se z avtorjevim flancenjem in pot v knjižnico in nazaj je opravljena zaman. Kdo vam bo zdaj povrnil stroške za bencin?!
Podobno razkačen je bil verjetno tudi ameriški vojni veteran iz druge svetovne vojne, 79-letni Raymond Barber. Vendar se starina ni vdal v usodo in ni neljubih knjig preprosto vrnil v knjižnico, ampak je stavke, ki mu niso ustrezali, lepo prečrtal in - kaj lažjega - namesto njih napisal druge. Njegova popravljalska gorečnost je bila kakopak verske narave. Ata je po knjigah namreč čečkal verska sporočila. Izgubljena božja ovčica je tako s svojim ravnanjem poškodovala več sto knjig, božja kazen pa jo je že doletela. Zadnje čase svoje čečkarije zagovarja pred sodiščem.
Novo literano mojstrovino se je odločil ustvariti tudi grobo odstranjeni bivši iraški predsednik Sadam Husein, ki mu vloga literata nikakor ni neznana. Med svojim vladanjem mezopotamskim širjavam je spisal tri romane. Zadnji med njimi je ljubezenska zgodbica »Zabiba in kralj«. Vladarjeva romantična fantaziranja so bili prisiljeni brati učenci večine iraških šol, saj je bila knjiga del obveznega branja. Delo, ki naj bi ga Sadam trenutno pripravljal, je dramska igra. Špekuliramo, da bi lahko bila ljubezenska, naslov pa bil »Jaz, Bush mlajši in najina nafta«.
Kaj je že rekel Bertolt Brecht? »Knjiga je orožje, vzemite jo v roke.« Tega se očitno dobro zaveda tudi Sadam.
Poslušate branju – pa ne obveznemu – naklonjen Off program Radia Študent!
Ameriški civilni upravitelj Iraka, Paul Bremer, je predal uradne dokumente o suverenosti novemu iraškemu premieru, Ijadu Alaviju. Do uradne izpustitve Iraka iz krempljev okupacijskih sil je prišlo dva dni prej, kot je bilo načrtovano, saj se obe strani bojita napadov upornikov. Američani so zadnje mesece počasi predajali pristojnosti njim ljubim Iračanom, v četrtek so dvignili roke še nad preostalimi 26-imi ministrstvi. Koalicijska uprava je tako danes uradno prenehala obstajati. Bremer že danes zapušča državo, ki so jo učitelji demokracije pripeljali do neverjetno kaotičnega stanja. Svojega otroka po imenu Irak pa Američani nikakor ne bodo pustili nenadzorovanega. Da ne bo zašel na napačno pot, bo skrbelo 135.000 ameriških vojakov in njihovih 20.000 prijateljev v orožju.
Predaje suverenosti se ni mogel udeležiti vrhovni poveljnik jenkijevskih vojačkov, mladi Bush. Ta se namreč mudi na samooklicano vrhunskem zasedanju njemu ljube zveze NATO v Carigradu. Tam je 19 starih članic veselo pozdravilo sedem novih priležnikov, med njimi tudi našega Antona Ropa. Generalni sekretar zveze, Jaap de Hoop Scheffer, je pokroviteljsko izrazil svoje zadovoljstvo nad obnašanjem novink, saj te skupaj z ostalimi zaveznicami branijo vrednote NATA. Se pravi, da pridno kupujejo orožje in pošiljajo svoje vojake na različne konce sveta, kjer jih nihče ne rabi.
Nad naslajanjem nad lastno učinkovitostjo članov zveze NATO ni tako navdušenih več sto protestnikov. Nad njimi pa niso navdušeni turški policisti, ki jih zatirajo s solzivcem, gumijavkami in vodnimi topovi. NATO pomembneži so od preostalega sveta ločeni z 2,5 kilometrskim zaprtim območjem ter z železnimi in betonskim pregradami. Da ne bi kdo le pregrizel železne zavese, skrbi poleg 23.000 policistov še vojska z letali F-16, izvidniška letala, turške posebne enote s strojnicami na gumijstih čolnih ter za nameček tudi protiletalski obrambni sistem. Svet je z NATO-m res lepši. Za militantne frike seveda.
Ali bo svet lepši za srbsko ljudstvo po izvolitvi novega predsednika Borisa Tadiča iz Demokratske stranke, ki je z 53.5 odstotki premagala radikalca Tomislava Nikolića, še ne vemo. Lahko pa prisluhnemo našemu beograjskemu dopisniku Draganu Novakoviću in njegovemu kolažu odzivov na Tadičevo zmago.
/////////////////////////////////////////////////////////
Novega predsednika je dobila tudi Litva. Zmagovalec drugega kroga predčasnih predsedniških volitev je z 52 odstotki glasov postal nestrankarski kandidat Valdas Adamkus. Do volitev v Litvi je prišlo po tem, ko je bivši predsednik Pakasas moral zaradi zlorabe položaja delovno mesto zapustiti. Novopečeni predsednik Adamkus je Litvo vodil med letoma 1998 in 2003, ko je država pogumno – ne vemo še, ali pogubno – stopicljala v objem Evropske unije in zveze NATO. V predvolilnem boju je poudarjal pomen socialnih vprašanj in obljubljal reforme.
Pomen socialnih vprašanj je očitno vedno bolj pomemben v nam sosednji Italiji. Na lokalnih in regionalnih volitvah so namreč slavile levosredinske stranke, ki so zmagale v 14-ih od 22-ih pokrajinah, vključno z Berlusconijevo utrdbo, Milanom. Lepi in pomlajeni Silvio in njegova desnica sta zmagala le v osmih pokrajinah. Optimistični Berlusconi meni, da volilni izidi ne bodo imeli nikakršnih posledic za njegovo vlado. Drugačnega mnenja so seveda člani slednje, ki se pripravljajo na beg iz potaplajoče se desnosredinske barke. Zaradi razhajanj koalicije se že obeta preoblikovanje vlade.
Na drugem koncu sveta pa vedno bolj mirno pluje barka indijsko-pakistanskih sosedskih odnosov. Jedrski tekmici sta uspešno in brez klanja končali prve pogovore v treh letih. Rezultat pogovorov je sklep o povečanju stikov med vojskama obeh držav in dovoljenje, ki omogoča prebivalcem Kašmirja, da se z avtobusom vozijo prek meje, ki deli pokrajino med Indijo in Pakistan.
Palestinsko-izraelski odnosi pa so še vedno v slepi ulici zaradi zaslepljenih predstavnikov izbranega ljudstva. V raketnem napadu palestinskih skrajnežev na judovsko naselbino v Gazi je bil ubit en izraelski možakar in en otrok. To je prvi primer v štirih letih, da je bil iz sveta na območju Gaze izbrisan pripadnik izraelskega ljudstva. Besni mesar Šaron je zatorej takoj sklical izredno sejo vlade, ki naj bi mu odobrila novo klanje.
Evropska komisija se je ujela v birokratsko zanko. Komisija je ameriškemu računalniškemu gigantu pred tremi meseci postavila rok, v katerem mora ta razkriti natančen zapis programa »Windows«. Tako bi bil drugim računalniškim podjetjem omogočen bolj enakopraven položaj na trgu. Komisija je Billu Gatesu za nameček zaradi njegovega samopašnega obnašanja na trgu in onemogočanja konkurence naložila kazen 497 milijonov evrov. Gates se je na evropske poteze seveda pritožil, izvajanje ukrepov proti njemu pa je tako zamrznjeno, dokler evropsko sodišče ne bo odločilo o upravičenosti pritožbe. Do takrat pa nas bodo Microsoft in njegova okenca spremljali kjerkoli in kadarkoli. Konkurenco je Gates itak napravil impotentno.
Komentarji
komentiraj >>