Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Torek, 29. junij ob 14h (2710 bralcev)
Torek, 29. 6. 2004
lucija



Statusno preoblikovanje Naravoslovno tehniške fakultete je vzela pod drobnogled Lucija G.

Ena izmed številnih točk dnevnega reda, o katerih bodo danes razpravljali na seji senata Univerze v Ljubljani je Predlog sklepov o statusnem preoblikovanju Naravoslovno tehniške fakultete, krajše NTF.

Fakulteto zaenkrat še sestavlja pet oddelkov: Oddelek za geologijo, za geotehnologijo in rudarstvo, za kemijsko izobraževanje in informatiko, za materiale in metalurgijo ter oddelek za tekstilstvo. Študij geologije rudarstva se je začel leta 1919, ko je bila ustanovljena Univerza v Ljubljani. Študij metalurgije je bil uveden leta 1939, tekstilstva pa leta 1956.

»Na teh oddelkih je mogoč študij posameznih strok, brez katerih si praktično ne moremo zamisliti uspešnega gospodarskega razvoja države«, beremo na spletni strani fakultete. V praksi žal ni čisto tako. Ravno omenjeno fakulteto so najbolj prizadele gospodarske in politične spremembe v preteklosti, predvsem pa posledice sprememb zakonodaje in nov način financiranja članic Univerze v Ljubljani.

Merilo za financiranje pedagoškega dela je število študentov in diplomantov. Prijava za vpis v prvi letnik je bila kriterij za ugotovitev potencialne ogroženosti posameznega programa oziroma članice, o čemer so na Univerzi v Ljubljani razpravljali že aprila lani. Še najbolj kritična se jim je zdela Naravoslovno tehniška fakulteta, ki je po razpadu Fakultete za narovoslovje in tehnologijo nastala iz oddelkov, ki niso imeli možnosti ustanovitve lastne fakultete.

Na podlagi razprave na Univerzi so se začeli številni razgovori, usklajevanja ter iskanja rešitev. Po letu dni se je kot najustreznejša rešitev, vsaj s stališča rektorja, pokazalo statusno preoblikovanje omenjene fakultete. Po domače povedano: ukinitev obstoječe fakultete in podtikanje njenih programov drugim fakultetam.

Kakšne so sploh zakonske možnosti za prenehanje delovanja oziroma za preoblikovanje članice? Ustanoviteljica Univerze v Ljubljani je Republika Slovenija. Prenovljena ustanovitvena akta - Odlok o preoblikovanju Univerze v Ljubljani in Odlok o preoblikovanju Univerze v Mariboru sta bila sprejeta v Državnem zboru leta 2000 in dopolnjena leta 2003. V vsakem odloku so naštete članice, opredeljena je njihova dejavnost, organi, način pridobivanja sredstev, pooblastila v pravnem prometu ter pravice in obveznosti ustanovitelja in univerz.

Po 20. členu Statuta Univerze v Ljubljani članstvo v univerzi lahko preneha: če izobraževalna dejavnost članice v celoti izpade iz nacionalnega programa visokega šolstva; če članica ne izpolnjuje kadrovskih pogojev za izvajanje svojega programa; če njeno delo ne ustreza univerzitetnim standardom kakovosti, kar ugotovi senat univerze s posebnim sklepom; z razdružitvijo obstoječe članice, pridružitvijo k drugi članici ali z združitvijo dveh ali več obstoječih članic ter na zahtevo senata članice.

O prenehanju članstva članice univerze sklepa senat univerze z dvotretjinsko večino vseh članov. Sklep mora biti obrazložen in posredovan ustanovitelju. O predlogih sklepov Senata bodo torej razpravljali danes. Če bodo univerzitetni senatorji predlog podprli, potem se bodo oddelki NTF kot enakopravne organizacijske enote pridružili drugim fakultetam. Oddelek za tekstilstvo in Oddelek za materiale in metalurgijo se bosta priključila Fakulteti za strojništvo, Oddelek za geologijo ter oddelek za rudarstvo in geotehnologijo se bosta preselila na Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo, oddelek za kemijsko izobraževanje in informatiko pa bodo podtaknili Pedagoški fakulteti.

Čeprav rektor Mencinger kot zadnji rok za izdelavo elaborata o statusnem preoblikovanju NTF navaja letošnji 30. september, bo v naslednjem študijskem letu omenjena fakulteta še vedno delovala v skladu s ustaljenim programom dela, v študijskem letu 2005/2006 pa bo razpis za vpis na študijske programe posameznih oddelkov že vključen v razpisno besedilo prej omenjenih fakultet: za strojništvo, za gradbeništvo in geodezijo ter Pedagoške fakultete.

Predlog preoblikovanja fakultete med drugim zahteva, da mora le to zagotoviti socialno varnost zaposlenih po oddelkih in skupnih službah fakultete. Sprašujem se, kako neki jim bo to uspelo? Čemu torej statusno preoblikovanje, če se bodo vsi pedagoški in nepedagoški delavci preprosto preselili na druge fakultete?

Preoblikovanje bi moralo zagotoviti tudi odpravo nepotrebnega podvajanja delov pedagoškega procesa, vendar ob tem spet naletimo na nesmisel. Oddelki NTF se kot enakopravne enote pridružijo prej omenjenim fakultetam. Tudi oddelek za kemijsko izobraževanje in informatiko, ki bi se naj pridružil Pedagoški fakulteti. Toda na omenjeni fakulteti že ostaja smer kemija in obstaja smer računalništvo. Naziva obeh programov le nista tako zelo različna, da ne bi mogli trditi, da gre za podvajanje.

Fakultete torej praktično ne bo več, ker so jo prizadele gospodarske in politične spremembe, na katere nov način financiranja visokega šolstva ni imun. Ob tem se lahko vprašamo, kateri program bo naslednji. Morda bodo ugotovili, da gospodarstvo nima nobene koristi na primer od filozofije ...


Nad premetavanjem študijskih programov sem ter tja kot kamuflažo za njihovo postopno ukinitev je bila skeptična Lucija G.


Komentarji
komentiraj >>

Re: Torek, 29. junij ob 14h
gregc [01/08/2005]

pozdrav!! problem NTF je v tem, da nima veliko študentov oz. ima zelo mali vpis v 1.letnike.To pa ni posledica samo zaradi gospodarske obremenitve v času tranzicije, predvsem je problem v osveščanju dijakov za obstoj nekaterih oddelkov, ki so še vedno pomembni za naše gospodarstvo.Primer sta ACRONI in IMPOL.da zmotim brihtne glave, ki mislijo da so inženirji metalurgije popolno nepomembni za državo.in da naša ljuba Slovenija stoji samo na družboslovcih.V politiki je to možno, ne pa v realnem gospodarstvu-makro in mikro ekonomija.Dokaz za nov preporod v jeklarstvu se kaže v prodaji jekla in razvijanju novih materiaov ravno v zadnjih nekaj letih, in s tem se služi.in ena opomba:za amaterje, ki ne poznajo pravega ekonomskega razpoloženja s kančkom zdrave pameti in strokovnega znanja, lahko razumejo, da jeklarstvo in železarstvo nikoli ni bilo v zatonu,in tudi ne bo.
odgovori >>