Univerzitetni info blok pripravlja Viktorija J.
Študijsko leto se še niti ni dobro končalo, na spletni strani Univerze pa že lahko najdemo nov cenik storitev za naslednje študijsko leto. Za četrto oziroma vsako nadaljnje opravljanje izpita bomo naslednje leto odšteli do 8.800 tolarjev, kar pomeni da se je meja možne cene pomaknila za 400 tolarjev navzgor. Cena izdelava diplome v angleščini se bo naslednje leto povišala za 600 tolarjev oziroma na 13.600 sit. Letos je semester na izrednem študiju stal do 377 tisočakov, prihodnje leto pa bomo za semester plačali do 395.000 tolarjev.
Če še malo pobrskamo po internetu in se preselimo na spletne strani študentskih domov, lahko najdemo stroške bivanja v študentskih domovih za julij. Tisti, ki čakajo na dom, pa lahko na omenjeni spletni strani najdejo prednostno listo za vselitev v obdobju med 10.junijem in 31.avgustom.
Projekt »Vsako študentsko ležišče - priključek na internet«, ki ga izvajata Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport ter Ministrstvo za informacijsko družbo ob strokovni podpori Arnesa, se prav tako nanaša na študentske domove. Namen omenjenega projekta, ki je stekel lansko jesen, je do konca leta 2006 zagotoviti dostop do interneta za vse študente, ki bivajo v študentskih domovih. Skupna vrednost projekta je približno petsto milijonov slovenskih tolarjev. Sredstva so bila doslej namenjena za povezavo študentskih naselij in stavb v posameznih naseljih z optičnimi vodi v omrežje Arnes ter za nakup opreme, ki bo zagotavljala varno upravljanje omrežij in gigabitne hitrosti.
Šolski minister Gaber ter minister za informacijsko družbo Gantar bosta danes svečano predala v uporabo internetno omrežje v Študentskem in dijaškem domu Kranj. Kranjskemu študentskemu domu bodo sledili še študentski domovi v Portorožu, Mariboru in Ljubljani.
Poglejmo še, kaj v teh poletnih dneh počne parlamentarni odbor za kulturo, šolstvo, mladino, znanost in šport. Člani omenjenega odbora so v sredo pripravili dopolnjene predloge sprememb in dopolnitev odloka o preoblikovanju Univerz v Ljubljani in Mariboru ter o ustanovitvi Univerze na Primorskem. Tako naj bi nadzorni svet univerz imel devet članov, in sicer tri predstavnike ustanovitelja, po enega iz vrst študentov ter delodajalcev in štiri predstavnike univerze.
Poleg uskladitve z novimi zakonskimi rešitvami spremembe in dopolnitve omenjenih odlokov predvidevajo tudi uvedbe novih študijskih smeri športnega treniranja, ki ga bo na ljubljanski univerzi izvajala Fakulteta za šport, na mariborski pa Pedagoška fakulteta. Univerza v Mariboru pa bo na podlagi omenjenih sprememb pridobila tudi novo članico, in sicer Fakulteto za logistiko, katere študijsko področje bodo transportne storitve.
Pri odloku o ustanovitvi Univerze na Primorskem se spreminja tudi ime univerze in njenih članic v italijanskem jeziku, s čimer so upoštevali pripombe komisije za vprašanja italijanske narodnosti Mestne občine Koper.
Zapodimo se še med knjižne police, kjer lahko najdemo novo knjigo »Znanost na trgu«, ki jo je izdal Inštitut za civilizacijo in kulturo. Avtorji so Alja Brglez, Patricia Kotnik in Rado Pezdir. Ena od glavnih ugotovitev, ki jo najdemo v knjigi, je da bi morale slovenske univerze bistveno bolj sodelovati z gospodarstvom pri prenosu znanja z znanstveno-raziskovalnih institucij v podjetja.
Brglezova v svojem prispevku ugotavlja, da se slovenski univerzitetni prostor v 13 letih tranzicije ni bistveno spremenil, saj univerza ostaja toga inštitucija, ki v procesu tranzicije ni izkoristila možnosti za spremembe v skladu z evropskimi standardi. Ekonomist Mičo Mrkaič pa je v oceni knjige dejal, da je prišla v pravem trenutku, saj je bila pred kratkim predstavljena strategija razvoja Slovenije. Mrkaič meni, da je potrebna "resna konkurenca" med raziskovalnimi institucijami, sicer Slovenija ne bo mogla doseči gospodarskega preboja. Potrebna je tudi kadrovska prenova na univerzi, saj obstaja veliko profesorjev, ki objavljajo v "tretjerazrednih znanstvenim revijah" in dobivajo podobno plačo kot njihovi kolegi, ki objavljajo kvalitetne članke.
Študenti ljubljanske in mariborske univerze smo dobili počitniško darilo. Tisti, ki se vozite z mesečnimi vozovnicami za mestni promet ali kombiniranimi vozovnicami za mestni in primestni promet, boste tako lahko junijsko mesečno nalepko uporabljali v mestnem prometu tudi v juliju in avgustu.
Darilo mariborskim študentom pa ni v obliki vozovnic, ampak v obliki bonov, ki so se pocenili za 15 tolarjev. S tem so tudi uresničene napovedi predstavnikov ŠOUM, da se bodo cene bonov po podražitvi, ob podpisu novih pogodb z gostinci marca lani, v obdobju do konca leta 2004 znižale.
Prvega julija je vlada izdala soglasje k Razpisu za vpis v podiplomske študijske programe v študijskem letu 2004/2005 na treh slovenskih univerzah. Na Univerzi v Ljubljani je skupno razpisanih 2561 študijskih mest za magistrske in doktorske študijske programe in 1053 mest za specialistične študijske programe.
Vse tri univerze so sprejele nove študijske programe. Omenimo le ljubljannske. Na Ekonomski fakulteti v Ljubljani sta nova dva specialistična programa: projektni management in računovodstvo ter revizija in davčno svetovanje. Tudi Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo ima noviteto, mednarodni magistrski in doktorski študij gradbena informatika. Fakulteta za socialno delo v bo v sodelovanju s FDV-jem izvajala magistrski in doktorski študij sociologija oz. socialno delo v skupnosti. Fakulteta za strojništvo bo izvajala specialistični študijski programi management tehnologij vzdrževanja, konstruiranje in razvojna tehnika, vodenje proizvodnje, gospodarjenje z energijo in procesno inženirstvo. Na Fakulteti za upravo boste lahko vpisali nov magistrski in doktorski študij uprava, na Teološki fakulteti pa magistrski in doktorski študij zakonska in družinska terapija.
S poletjem prihajajo tudi poletne šole. Včeraj se je na Fakulteti za družbene vede začela tretja mednarodna poletna šola »Pogumna nova Evropa«, ki so jo organizirali Mladi evropski federalisti s pomočjo FDV in študentskega politološkega društva Polituss. Osrednje teme letošnje poletne šole se bodo vrtele okoli majske širitve EU, institucionalne reforme unije ter transatlantskih odnosov. Šola bo trajala dva tedna. Na njej se bodo zvrstila predavanja številnih domačih in tujih strokovnjakov in politikov, kot tudi več okroglih miz o aktualnih temah. Med drugim tudi o bolonjskem procesu.
Daljšo zgodovino od prej omenjene ima poletna šola za razvoj visokošolskega poučevanja, ki je prejšnji teden potekala že dvanajstič. Šolo je v radovljiškem sindikalnem izobraževalnem centru pripravil Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Letošnja tema je bil aktiven in problemsko zasnovan študij.
PBL (mednarodna kratica za ta študij) se uveljavlja na mnogih univerzah po svetu, ker je "odgovor na izziv, kako ob čedalje obsežnejši študijski snovi pripraviti študente za učinkovito spoprijemanje z raznolikimi strokovnimi problemi in hkrati pridobiti prožno in temeljito znanje" .
V vročih mesecih razen poletnih šol potekajo tudi različna tekmovanja. Tekmovanja »Formula Student«, ki bo potekalo med 6. in 12. julijem v Angliji, se bodo tudi letos udeležili študentje in profesorji mariborske Fakultete za strojništvo. Osnovni namen tekmovanja je vzpodbuditi željo po inovativnem in ustvarjalnem delu študentov. Ob tej priložnosti je predsednik Študentske organizacije Univerze v Mariboru tekmovalni ekipi predal ček v vrednosti milijon tolarjev, so sporočili iz ŠOUM.
V petek je potekala mednarodna veslaška regata študentskih osmercev na Dravi od Studenške Brvi do Benetk na Lentu. Tekmovanja se je udeležilo trinajst univerzitetnih ekip iz šestih držav. Ob tej priložnosti je bila organizirana tudi diskusija na temo »Problematika univerzitetnega športa«.
Ne pozabimo še na seminarje. 16. julija bo v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor potekal seminar o pozitivnih in negativnih posledicah implementacije Bolonjskega procesa v slovenski visokošolski prostor ter vlogi študentov v tem procesu.
V makedonskem Ohridu pa bo od 8. do 12. julija potekal seminar na temo mobilnosti študentov in generalna skupščina mreže SEI (Southeast initiative), ki deluje v okviru zveze evropskih študentskih organizacij ESIB. Na seminarju, na katerem bodo sodelovali tudi štirje predstavniki Študentske organizacije Slovenije, bodo udeleženci med drugim razpravljali o socialnih in finančnih vidikih mobilnosti študentov v jugovzhodni Evropi ter novih mobilnostnih programih.
Današnjega univerzitetnega info blok kar ni in ni mogla nehati pisati Viki J., za neizprosno krčenje informacij je poskrbela Lucija G.
Komentarji
komentiraj >>