Ni kar tako – 27. 000 obiskovalcev v mesecu dni. In ni kar tako, da so se zadnji dan odprtja razstave ljudje čisto zares masovno drenjali pred vhodom v NUK in upali, da bodo noter spustili samo še njih. Za eno staro, staro knjigo, katere izvirno vsebino zna prebrati in zares razume bolj malo ljudi, to niso ravno zanemarljivi podatki! Niso kar tako, Brižinski spomeniki, v Muncenski knjižnjici jih namreč srbno čuvajo – do zdaj so jo zapustili le dvakrat, prvič so romali v Vatikan in drugič k nam v Ljubljano.Če ste razstavo zamudili in vam je vsaj majčkeno žal za to, naj vam bo v veselje novica, da je ravnokar izšla čisto nova izdaja faksimil Brižinskih spomenikov. Ni kar tako – 27. 000 obiskovalcev v mesecu dni. In ni kar tako, da so se zadnji dan odprtja razstave ljudje čisto zares masovno drenjali pred vhodom v NUK in upali, da bodo noter spustili samo še njih. Mislim, za eno staro, staro knjigo, katere izvirno vsebino zna prebrati in zares razume bolj malo ljudi, to niso ravno zanemarljivi podatki!
Seveda govorimo o razstavi, poimenovani Rojstni list slovenske kulture, ki je bila pretekli mesec v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Niso kar tako, tile Brižinski spomeniki, v Muncenski knjižnjici jih namreč zelo srbno čuvajo – do zdaj so jo zapustili le dvakrat, prvič so romali v Vatikan in drugič k nam v Ljubljano. Vsi vemo o njih povedati vsaj dva bistvena podatka – da so naše najstarejše zapisano besedilo in da so nastali okoli leta 1000. Koliko smo se o njih še pomembnega naučili v šoli in koliko smo si od tega zapomnili, prepuščamo vam, če pa ste razstavo zamudili in vam je vsaj majčkeno žal za to, naj vam bo v veselje novica, da je ravnokar izšla čisto nova izdaja faksimil Brižinskih spomenikov.
In tudi ta izdaja ni kar tako! Gre namreč za faksimile, ki je narejen po vseh normiranih standardih, ki veljajo za takšna besedila. Podano je današnje stanje izvirnika Brižinskih spomenikov, kar vključuje – naj se sliši malo smešno ali ne – vse packe, luknjice, zavihke, poškodbe papirja, ki so nastale od zapisa pa do danes, poleg tega pa do potankosti ohranja kolikor mogoče prvotno stanje. Spomeniki so bili namreč zapisani s v črnilo namočenim ptičjim peresom na pergament živalskih kož, pač v skladu s tedanjimi navadami. Faksimile je bil fotografiran v Bavarski državni knjižnici, in sicer kar neposredno iz kodeksa, saj je le-ta trdno vezan, razvezati pa se ga ne sme oz. bi bili stroški razvezave in ponovne vezave gromozanski. Zato je reprodukcija posameznih listov dva milimetra ožja, vendar to ni toliko, da ne bi mogli reči, da ne gre za razmerje 1 proti 1, kar je za faksimile nujno.
Na tiskovni konferenci so nam tudi povedali, da je ta izdaja namenjena širšemu krogu ljudi. Prva podobna faksimialna izdaja, ki je izšla leta '92, je bila namreč t. i. znanstvena izdaja, bolj specifičnoin obsežnejše zasnovana, namenjena in razumljiva predvsem tistim, ki se s tovrstnimi stvarmi ukvarjajo in jih razumejo. Za firbce, ki so jih zanimali Brižinski spomeniki iz lastne vedoželjnosti, pa je bila izdaja preveč precizno in preobsežno zasnovana. Ta, druga, pa vsebuje tri dele, in sicer faksimile, zvezek s komentarjem (ki je res karseda razumljiv in poljuden) in prevod v »sodobno« slovenščino (za vse, ki vas zanima, kaj v resnici piše v tej knjigi). Seveda ne gre za izdajo celotnega kodeksa vseh treh delov spomenika, to bi bil pač prevelik strošek in tudi, roko na srce, kdo pa bi to zares prebral, spomeniki so, kot vemo, kar obsežni. Zares hvalevredno dejanje, v katerega je bilo vloženega veliko truda, narejeno z mislijo ne zgolj na pedagoge in znanstvene raziskovalce, ki tovrstne stvari morajo poznati, ampak tudi na tiste, ki o Brižinskih spomenikih želijo nekaj vedeti.
Faksimile našega najstarejšega spomenika je vsekakor nekaj, kar je dobro in priporočljivo, če že ne doma imeti, pa vsaj v knjigarni nekajkrat prelistati. Konec koncev, če malo premislimo, ti zapisi o obrednih obrazcih (pridigi in spovedi) niso tako zelo zastareli, vsaj kar se vsebine tiče. Hrepenenje po trajnem življenju in človekova želja, da se opere grehov, pa če verjamemo v nebesa ali ne, je zagotovo stvar tudi današnjih dni.
Današnje poročilo je pripravila Katja Križnik.
Komentarji
komentiraj >>